Prihajajoči dogodki - društvo

12.11.2025 Celjska kulturnica ob 18:15: Literarna predstavitev Janeza Dreva

Janez Dreu je pesnik, ki prihaja iz Maribora. Redno objavlja tudi v Vsesledju in je v zadnjem času še posebej ustvarjalno aktiven.
O pesniškem prvorojencu (Plimovanje v osekah«) in drugorojencu (Satovje prepišnega vozlovja«) se bo z njim pogovarjal Marjan Pungartnik.

Sodeloval bo tudi Robert Titan iz založnika zadnjih dveh Janezovih knjig, Zavoda Volosov hram.

Za glasbeno obogatitev večera poezije bodo poskrbele učenke Glasbene šole Celje - Ana Krošl, Ema Lenarčič, Katarina Gril, Elena Gril in Kaja Zemljak z mentorico prof. Alenko Firšt.

Nekaj o avtorju:

Janez Dreu (1951, Maribor), doktoriral 1985 iz kemijskih znanosti, je služboval
v različnih gospodarskih družbah, inštitutih, državni upravi v Ljubljani, od
koder je bil za 5 let poslan na zastopanje države Slovenije v eni izmed agencij
v Bruslju.

Ob svojem delu je, kot docent, 14 let predaval na Univerzi v Mariboru.
Upokojil se je 2015 in takrat pričel pisati poezijo.

V letih 2019 do 2025 je objavljal v slovenskih, hrvaških revijah ter zbornikih
(Apokalipsa, Monitor Vsesledje, Mariborska literarna družba, Hotenja, festival
Haiku Odžaci ⁄ Odžaci, KLD Rešetari ⁄ Rešetari, Haiku kraj mogile ⁄ Oroslavje)
in slovenskih spletnih revijah, poratalih ter srbskem portalu (Koridor -
križišče umetnosti, Publish Wall Apokalipsa, Locutio, Primus , Prelepapoezija 
Beograd).

Sodeloval je na recitalih v Termah Olimje, Pokrajinskem muzeju Maribor in na
Maratonu Mariborskih literatov in literatinj v okviru Dneva knjige v Mariboru.

Bibliografija:

V 2025 je izdal tri pesniške zbirke

• Plimovanja v osekah, Kulturno društvo Mariborska literarna družba,
• Satovje prepišnega vozlovja, Zavod za umetnost in kulturo Volosv hram
• Oglatosti metulja, Zavod za umetnost in kulturo Volosv hram.

Običajni razpisnik

Tudi letos društvo razpisuje vsakoletne običajnosti:

• Razpis za Vsesledje (poezija, dramatika, proza, esej, potopis, dogodki ...)
• Razpis za Supernovo (fantazijska književnost - esej, recenzija, dramatika, delavnica, poezija, proza, dogodki ...)
• Razpis za Fanfest (Fanfest.si)

Seveda ne spreglejte razpisa Potovati s Srečkom Kosovelom.

Zadnji dogodki (2025)

16. - 19.10.2025 - Fanfest 9 (Ljubljana, Celje)

Fanfest v svoji 9. izvedbi je prvič delovno pokukal izven Celja. Festival se je začel v četrtek, 16. 10. v prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP) v Ljubljani, kjer je panel o sodobni fantastiki moderiral in glasbeno opremil podpredsednik DSP, mag. Matej Krajnc. Gosta sta bila prof. dr. Zoran Živković in Bojan Ekselenski, ki je predstavil festival in njegov razvoj.

Glavna tema je bila sodobna fantastika in kratek pogled na literarno fantastiko 20. stoletja. Prof. Živković je poudaril, da sta bila v fantastiki 20. stoletja dva izrazita literarna trenda – magični realizem in znanstvena fantastika. Zdaj, na prvi četrtini 21. stoletja, se oblikuje drugačna vrsta fantastike in naštel nekaj nobelovcev, ki so vstopili na vlak sodobne fantastike. Ta fantastika se še ni oblikovala v literarno gibanje. Za ilustracijo, kaj sodobna fantastika pomeni, je prebral eno od zgodb iz svoje zadnje knjige Štiri smrti in vstajenje Fjodorja Mihajloviča.

Utrinek iz udobja Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani

V Celju se je delovno začelo v soboto, 18. 10. ob 16h v Knjigarni in antikvariatu Antika. Bojan Ekselenski je naredil inventuro svežih slovenskih izdaj, predstavil vse tri Supernove letošnjika in razkril, kje vse je bil Fanfest predstavljen.

V nadaljevanju so se predstavili vsi gostje, ki so se letos prvič udeležili festivala. S svojo predstavitvijo so pokazali, kako je festival raznolik in mednarodno pisan. Sveža imena prihajajo iz Hrvaške, BiH, Srbije in seveda Slovenije. Gre za mešanico mladih in starejših avtoric in avtorjev.

Osrednja prireditev je potekala v Celjski kulturnici. PO glasbenem (Matej Krajnc) in vsebinskemu uvodu (Bojan Ekselenski) je bil slavnostni govornik podžupan Mestne občine Celje, g. Simon Jevšinek, ki je v govoru poudaril pomen festivala za Celje in se dotaknil tudi festivalske teme Zeleno Celje.

Zoran Živković, Matej Krajnc in Bojan Ekselenski so z nekaj dopolnili ponovili panel o sodobni fantastiki. Sledila je predstavitev zbirke Zeleno Celje, kjer se je s prisotnimi avtorji pogovarjal Dominik Lenarčič.

Bojan Ekselenski je za zaključek dneva predstavil fanfestov razpis za jubilejni Fanfest 10 – Celje in Evropa v svetu magije. Poudaril je, da dobra zgodba ne temelji na klišejski interpretaciji magije kot mahanju s čarobnimi paličicami.

Sledil je družabni večer.

V nedeljo, 19. 10. se je odvila še delavnica »Znanost v znanstveni fantastiki«. Bojan Ekselenski in Zoran Živković sta vsak s svojega zornega kota podala dotik znanosti v prozi in pomen prozne veščine, ki mora imeti prednost pred znanstveno brezhibnostjo.

Več preberite na http://fanfest.si, kjer je festivalski dogodkopis^TM v slovenščini in angleščini.

Foto: Andrej Ivanuša, Dominik Lenarčič in Bojan Ekselenski

8.10.2025 Druženje z lepo besedo v Celjski kulturnici

Znova smo se zbrali na branju lastnih literarnih del. Lepo smo se družili z lepo besedo. Takšna neformalna srečanja imajo že kar nekaj tradicije, saj smo z njimi začeli leta 2021, ko smo se zaradi zaprtja vsega zbirali na prostem.

Foto: Bojan Ekselenski

1.10.2025 Gostovanje portala Pesem.SI v Celjski kulturnici

Ekipa pesnikov je 1. 10. prišla pod vodstvom urednikov Ane Porenta in Milana Žnideriča v goste Celjskemu literarnemu društvu. Pokazali so izredno raznolikost svoje poezije. Portal letos obeležuje svojo polnoletnost, torej 18. obletnico delovanja. Skozi svoje branje so predstavili tudi zbornik Pesem.SI 25.

Vsem gostom smo razdelili tudi reviji Vsesledje in Supernovo.

Naj dodam, da smo z veseljem zmazali rolado, ki jo je pripravila Nada.

Poezijoso brali:

Milan Žniderič Nada Tržan-Herman Faeq Al Khatib Fionapanmor Vesna Šare Dani Bedrač

Neža Vilhelm Ramiz Velagić Janez Dreu Gregor Grešak Ana Porenta

Za glasbeno popestritov je poskrbel trio Syrinx Glasbene šole Celje:

• Lucija Marčič, flavta
• Nina Šplajt, flavta
• Nina Požin, flavta

Mentorica: prof. Tina Blazinšek.

17. 9. 2025 Predstavitev Vsesledja 44 v Špitalu za Prjatle

Vsesledje, revija za literaturo in kulturo, izhaja od leta 2001, od ustanovitve Celjskega literarnega društva, ki bo drugo leto odpihnilo petindvajseto svečko. Revija je prisopihala do zaporedne številke 44 in si tokrat nadela barvna oblačila. Revija je namreč v barvah, kar ji daje v družbi sorodnih revij poseben pečat.

Na naslovnici je karikatura slovenskega pesnika Srečka Kosovela, ki jo je narisal uveljavljeni likovni umetnik Dalibor Zupančič. Za Kosovela smo se odločili, ker je drugo leto 100 obletnica njegove smrti in je v reviji tudi literarni razpis »Potovati s Srečkom Kosovelom«. Iskreno upamo, da nas bodo literarni ustvarjalci presenetili s prozo, poezijo, dramatiko ali esejistiko. Bogastvo Kosovelovega ustvarjanja ponuja ogromno možnosti ...

Predstavitev je Celjsko literarno društvo tudi letos, kar veleva tradicija, pripravilo v prireditvenem prostoru Špitala za Prjatle poleg Vodnega stolpa. Prireditev je moderiral Ivan Janez Domitrovič s pomočjo letošnjega uvodničarja, Andreja Ivanuše.

Za odlično glasbeno popestritev, ki takšni prireditvi podari dušo, sta poskrbela kitarista Tevž Klinc in Luka Lajnšček pod vodstvom mentorja prof. Gorazda Planka.

V reviji je vsega po malem. Največji del predstavlja poezija, ki je najbolj priljubljena literarna zvrst ljubiteljskih literatov in temu je bil posvečen prvi sklop prireditve. Domitrovič je na poseben način predstavil vsakega avtorja – s tem, kaj se ga je pri vsakem najbolj dotaknilo. Avtor je potem prebral izbrano pesem.

V drugem sklopu so se predstavila prozna dela. Zaradi dolžine, ki ni prijazna branju na predstavitvah, so prisotni na kratko predstavili svoje pripovedi.

V zadnjem delu so se predstavili še aforizmi, dramatika in potopis.

Kot veleva tradicija, je prireditvi sledil družabni večer s pogostitvijo.

Prireditev so obiskali tudi podžupan MOC, g. Samo Seničar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, g. Bojan Cvelfar in predsednica sveta MČ Center, ga. Alenka Pečnik.

Foto: Bojan Ekselenski

20. 8. 2025 Mozaik Vsesledja in Supernove (Terasa hotela Evropa)

Tradicionalna prireditev, ki je včasih nosila naziv Mozaik besede in vina se je tudi letos odvijala na terasi hotela Evropa. Prireditev je vodila Metka Hojnik verdev, besedila sta brala uveljavljena amaterska gledališka igralca Srečko centrih in Živko Beškovnik. Za odlično glasbeno dopolnilo je poskrbel uveljavljeni harmonikaš, prof. Dejan Kušer.

Foto: Vanja Tajnšek

16. 8. 2025 Predizbor za DP v slamu (Špital za Prjatle)

V Celju zaživela slam poezija

V Špitalu za prjatle je minuli teden znova zadišalo po poeziji, tokrat v sveži in živahni obliki. Potekal je predizbor za državno prvenstvo v slam poeziji, ki je med občinstvom požel izjemno zanimanje in navdušenje.

Slam poezija je živa, sočna in polna energije. Razumljiva, poslušljiva in dostopna širšemu krogu ljudi združuje performans, govorjeno poezijo in gledališče. Bistvena razlika med klasično poezijo in slamom je v tekmovanju. Slam je pisan z mislijo na nastop pred publiko in prav performativna moč pesmi je tisto, s čimer želijo avtorji svojo poezijo približati ljudem, se jih dotakniti in si s tem zagotoviti zmago.

Na odru v Špitalu so se zvrstili stari znanci in novi obrazi, skupaj osem nastopajočih, ki so pred številčno publiko predstavili svoje pesmi ter se pomerili za naslov zmagovalca večera. Nastopili so Matic Ačko, Vesna Šare, Renata Cigler-Gandolfo, Maruša Bevc Ribarič, Marjan Škoda, Dragan Mitić, Ema Medved in Mišel Ristov.

Ocenjevala jih je povabljena strokovna žirija:

• Ana Miličević, diplomirana ekonomistka, zaposlena v Splošni knjižnici Slovenske Konjice,
• Tanja Kastelic, profesorica slovenščine in magistra managementa izobraževanja,
• Tonja Jelen, pesnica, literarna kritičarka, PR-ovka in moderatorka.

Tudi publika je imela svojo pravico do glasovanja z dvema naključno izbranima žirantkama in seveda z glasnostjo aplavza.

Po dveh krogih sta se na zmagovalni oder povzpela Mišel in Ema. Ob glasnem aplavzu občinstva je mini pokal iz rok moderatorke Mojce Frim prejel Mišel Ristov.

Zmagovalec in drugouvrščena sta si prislužila vstopnici za državno prvenstvo v slam poeziji, ki bo 13. septembra 2025 potekalo na Ptuju.

Da je slam poezija ponovno našla svoje mesto v Celju, ima zasluge članica Celjskega literarnega društva in članica Slam zverin Mateja Mohorko, ki je večer odprla s t. i. kalibracijsko pesmijo. S pomočjo obeh društev se slam počasi in potrpežljivo zakoreninja v knežjem mestu.

Slam zverine bodo prisotne na Veronikinih tednih poezije 19. avgusta 2025 v Kavarni Zvezda ob 19. uri, kjer pripravljajo nov poetičen večer pod nazivom Slam’Ce.

V letu 2026 pa bo Celjsko literarno društvo prevzelo vlogo organizatorja državnega prvenstva v slam poeziji.

Dogodek Slam za prjatle je pokazal, da slam poezija tudi v našem mestu diha s polnimi pljuči – in očitno je pred njo še bogata prihodnost.

Zapisala: Alenka Drevenšek, Foto: Matic Ačko

9. 7. 2025: Druženje z lepo besedo v Celjski kulturnici

Druženje z lepo besedo je bralno srečanje z debato  o tem ali onem v zvezi s književnostjo. Na tem srečanju sicer niso strli vseh orehov leposlovja, so pa vsak nekaj prebrali ali povedali o tem in onem.

Zbrali so se Barbara Ribič Jelen,  Klementina Sambolič, Marjan Škoda, Matej Krajnc, Nada Tržan-Herman, Renata Cigler Gandolfo, Vanja Tajnšek in Bojan Ekselenski.

Vsak je nekaj prebral, Bojan je poročal o minulem Euroconu na Finskem in potem so si privoščili še malce druženja.

Takšna srečanja so izredno koristna, saj utrjujejo vezi med članstvom in medsebojno spoznavanje literarnega ustvarjanja.

Foto: Bojan Ekselenski

25. 6. do 29. 6. 2025: Udeležba CLD na Euroconu 2025 (Arcipelacon 2 na Finskem)

Celjsko literarno društvo (CLD) se je letos odločilo za aktivno udeležbo na Euroconu, vsakoletnem evropskem festivalu (znanstvene) fantastike pod okriljem European Science Fiction Society (ESFS). Letos se je dogodek odvijal v Mariehamnu, na daljnem in zanimivem finskem otočju Åland, kot del finskega festivala Archipelacon 2.

Slovenijo sta v Evropo vrnila Dominik Lenarčič in Bojan Ekselenski iz CLD.

Evropska konvencija se vsako leto odvija v drugi državi. Eurocon se vedno pridruži lokalni konvenciji, da vsi iz Evrope začutijo lokalni utrip gostitelja.

Na konvenciji so poleg obilja zanimivih predavanj, srečanj in predstavitev, povezanih s fantastiko. Tam so tudi srečanja delegatov ESFS. Vsako državo zastopata po dva in običajno so razprave in glasovanje o delu krovne zveze ESFS.

Slovenija je imela tudi svojo promocijsko stojnico in predstavitev CLD, revije Supernova in festivala Fanfest.

Osrednji gostje konvencije (častni gostje – Guest of Honor – GoH) so večinoma pisatelji in pisateljice.

Tokratni osrednji gost je bil svetovno znani in tudi v slovenščino prevedeni Jeff VandenMeer iz ZDA. Poleg njega sta bila GoH še njegova žena, znana urednica Ann VandenMeer in finska pisateljica Emmi Itäranta.

Ker se ti ljudje sprehajajo med stojnicami, je tudi možnost za selfi, saj vsak dan ne srečaš svetovno znanega pisatelja.

Kaj pa preostali ljudje? Na konvencijo se je prijavilo preko 900 ljudi. Prišli so iz skoraj vseh evropskih držav in tudi iz ZDA, Kitajske, Kanade in Avstralije.

Naša stojnica je vzbudila precej pozornosti, saj smo bili tam novinci. Z Dominikom sva poskrbela za profesionalno promocijo v angleščini. Tam je bila angleščino prevedena knjiga Bojana Ekselenski (Underspace - The First Bojan Dawn There).

V soboto, ob 14h, sva imela predstavitev CLD (Supernova, Fanfest, sodelovanje) v veliki konferenčni dvorani Hotela Arkipelag. Na predstavitev so prišli ljudje iz 10 različnih držav z obiljem vprašanj.

Angleške Supernove so hitro pošle in dobila sva ogromno ponudb za sodelovanje. Tako smo odlično promovirali slovenske avtorice in avtorje širši evropski zainteresirani javnosti.

Zaradi evropskega sodelovanja ima CLD del svojih spletnih strani v angleščini. Na seznamu evropskih spletnih mest na spletni strani ESFS Slovenijo zastopa fanfest.si.

Zaradi interesa moramo razmišljati o uvedbi vsaj dela programa Fanfesta v angleščini oziroma s simultanim prevajanjem. Nov izziv ...

Več o konvenciji  ...

Foto: Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič

18. 6. 2025: Klementina & Mateja v Celjski kulturnici

Pravzaprav je primernejši naslov:

Klementina & Mateja & Neja

Neja Guzelj je namreč popestrila prireditev s  svojim glasom ob spremljavi kitare in brez nje bi bilo precej drugače (beri: manj zabavno). Neformalno smo nastop »prekvalificirali« v »Tri mame«, kajti vse tri nastopajoče so skrbne matere in velik del njihovega ustvarjanja je posvečen otrokom.

Prireditev je moderirala Mateja in vsi, ki jo poznamo, smo vedeli, da bo vse skupaj izpadlo odlično. In je!

Klementina (Sambolič) in Mateja (Mohorko) sta brali svoja dela, prvenstveno za otroke. Tudi ob tej priložnosti je Mateja pokazala svoj talent, ki ga obilno kaže tudi na slam prereditvah. Klementina pa je pokazala svoj čustveni odtis, poln ljubezni. Neja je poskrbela za odlično glasbeno zaokrožitev in komentar prisotnih je bil:

»To bi še imeli.«

Naj dodam, da smo uživali v izvedbi, čeprav smo bili publika v sestavi predvsem 60+. Saj veste, ko zamenjaš 0 in 6, dobiš 06 ...

		Srček je, ker mamica noče javno kazati obrazka hčerke.

Foto: Bojan Ekselenski

13. junij 2025: Branje članov CLD ob Slovenskih dnevih knjige pri Knjigarni Antika

Člani Celjskega literarnega društva so tudi letos sodelovali na Slovenskih dnevih knjige, konkretno pri dogodkih, ki jih organizira Knjigarna Antika.

Na bralnem mitingu so se zbrali Andrej Ivanuša, Barbara Ribič Jelen, Matej Krajnc, Marjan Škoda in Renata Cigler Gandolfo. Vse skupja je povezoval Bojan Ekselenski.

Bralni meni je bil pisan, kot je vedno v navadi CLD. Andrej je bral zgodbo, ki jo piše življenje, Barbara je prebrala venček haikujev, Marjan že tradicionalno svojo poezijo, Matej pesme iz svoje nove knjige "Gospod z Ezl Eka", Renata nas je počastila z odlomkom ene od svojih zgodb.

Foto: Bojan Ekselenski in Božidar Mulej

11. junij 2025: Milena Šimunič: obrazi njene umetnosti

Milena Šimunič, članica CLD, je pesnica, prozaistka in slikarka. Njen ustvarjalni opus je izredno bogat in raznolik. Značilnost njenega ustvarjanja, tako z lepo besedo, kot z barvami, je izraz njene čuteče osebnosti.

Prireditev je povezoval Ivan Janez Domitrovič, ki se je skozi pogovor z Mileno dotaknil vseh faz njenega ustvarjanja.

Milenine obraze so sooblikovali:

• Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Njeno poglobljeno potovanje po Mileninem likovnem ustvarjanju je dopolnilo njene lepe besed, ki so jih brali recitatorji:
• Bernarda Ulaga
• Živa Leban
• Bor Leban
• Sanja Kos iz Društva slepih in slabovidnih

Vse skupaj je z lepimi notami sooblikovala Simona Kropec.

;

Foto: Bojan Ekselenski

4. junij 2025: Dragan Mitić in njegova zbirka Moje pesme (Celjska kulturnica)

Dragan Mitić je v zadnjih nekaj letih v slovenski in širši književni prostor vnesel ogromno sveže energije. Kjerkoli se pojavi s svojo poezijo, takoj navduši in to z razlogom. Posebnost njegove poezije je izjemna občutenost, ki se preliva v vse večji krog njegovih bralcev. Njegova pesem je v družbi največjih tudi v pesmomatu. Če bi hoteli našteti vse njegove uspehe, bi od vas morali terjati titansko potrpežljivost, saj v zadnjih letih sodeluje na ogromno razpisih in skoraj vedno je med najodmevnejšimi udeleženci. Zdi se, da je njegov navdih neskončna pot. Posebej izjemna je njegova ljubezenska poezija, ki dobesedno dobi krila, ko jo interpretira kar sam. Vse preseneča, ker skoraj vedno interpretira brez branja, svoje pesmi zna na pamet, kar je danes že precejšnja redkost.

Dragan piše v slovenščini, srbščini, hrvaščini in še kakšen jezik bi se našel. Zase pravi, da je slovenski pesnik in pisatelj, čeprav sta obe knjigi v izšli srbščini. Zgodba o nastanku obeh knjig je posebej zanimiva.

Literarni večer v Kulturnici je bil še posebej izjemen, saj se je z Draganom pogovarjal Matej Krajnc, ki je nekaj njegovih pesmi tudi uglasbil. Vsekakor smo mnogi pomislili, da izbor njegovih pesmi sodi na glasbeni album, saj Matejeva kitara iz verzov privabi še nekaj dodatnega.

Sem omenil, da je Dragan poskrbel tudi za del glasbene spremljave prireditve? Dragan namreč igra tudi klavir in, kako pripravno, v Kulturnici ga imamo ...

Vsekakor bo Dragan še gostoval in nas razvajal s svojo poezijo. Njegova poezija vzbuja tudi v strokovnih krogih precej pozornosti, saj je v poezijo vnesel izjemno tankočutnost.

		;

Foto: Bojan Ekselenski

Celjsko literarno društvo (CLD) na pisanem festivalu Na meji nevidnega

Darovi slovenske inkarnacije Comic-Cona

Na meji nevidnega je slovenska izvedba Comic-cona, ki prihaja iz, uganili ste, ZDA. Vse se je začelo pred davnimi leti, točneje 1972 v San Diegu (Kalifornija – le kje drugje?), kjer matična prireditev še vedno vedri in oblači že 50+ let. Od takrat se je model festivala razvijal, dobival svoje izpeljave in se širil po svetu. Tako je »davnega« leta 2013 našel zatočišče tudi v Sloveniji, se inkarniral kot enodnevni festival Na meji nevidnega (NMN v nadaljevanju).

Slovenska izvedba je začela v prostorih Plesne šole Bolero in hitro prerastla tamkajšnje prostore in zdaj že nekaj let domuje na Gospodarskem razstavišču. Glede na obseg tja tudi sodi.

Od letos je to dvodnevni dogodek, ki po obsegu ne zaostaja več za Sferakonom v Zagrebu. V številkah:

• Okoli 5000 obiskovalcev
• 17 društev bolj ali manj povezanih s fantazijo
• 64 trgovin, ki na različne načine strežejo ljubiteljem fantazijskega
• 8 ponudnikov hrane in pijače
• 37 udeležencev Ulice umetnikov

NMN na spletu, kjer si lahko dopolnite znanje o festivalu iz prve ali druge roke:

https://nmn.si/

Seveda pa oba festivala ne moremo neposredno primerjati, saj gre za različna tipa prireditve, čeprav oba hranita fantazije željne duše.

Kaj je torej NMN? Do odgovora najlažje pridemo, ja, znova ste uganili, na spletni strani izvirnika (https://www.comic-con.org/), kjer piše:

»Comic-Con je najpomembnejši dogodek za vse, kar je povezano s stripi in sorodno popularno umetnostjo, vključno s filmi, televizijo, igrami, interaktivno multimedijo in še veliko več! Uživajte v obilici cosplaya in sodelujte v edinstvenem programu, ekskluzivnih predogledih in predstavitvah, da ne omenjamo obsežne in raznolike razstavne dvorane s prodajnim blagom in eksponati, ki predstavljajo vse fandome.«

Na NMN je vse to, kar piše v zgornji definiciji. Festival je odlično obiskan, saj je vstopnic zmanjkalo še pred uradnim odprtjem v soboto ob 9h.

Foto: Dominik Lenarčič, Bojan Ekselenski, Tatjana Jamnik

Več na spletni strani Fanfest ...

Predstavitev pomladanske Supernove - Celjska kulturnica, 21. 5. 2025

Supernova je fantastična sladkorna pena, ki ne povzroča nobene vrste diabetesa. Skratka, literarno sladkanje za vse, ki želijo fantastično odličnost v podobi lepe besede.

Najprej naj predstavim sodelujoče.

Za delikatesni glasben obliv naše literarne torte bo poskrbela Glasbena šola Celje in sicer:

• Maks Zimšek, harmonika, mentor: Dejan Kušer
• Patrik Klinc, klarinet, korepetitorka: Kim Pavlič, mentorica: Nataša Aškerc

Vsebinsko je Supernova tokratne izdaje polnomastna.

Po običajnem uvodniškem blebetanju je najprej polica z eseji, ki nosi ime Sithovska akademija. Kdor pozna Vojno Zvezd ve, o čem govorim, kdor pa ne, pa naj ostane pri esejih – to ti je isto, le kraj dogajanja je galaksija daleč proč.

V tokratni številki je drugi del obširne seminarske naloge Prevajanje fantazijske književnosti za odrasle na Slovenskem od Anje Brunšek, ki prinaša:

Top 100 Na bralni platformi z nazornim imenom Goodreads.

Sledita pa intervjuja s prevajalcem Sergejem Hvalo in predstavnikoma založbe Aljošo Harlamovom in Darjo Marinšek.

V drugem eseju (saj veste, kako to gre na Top Shop) nam Dominik Lenarčič poda razmišljanje o čakanju na nedokončano pod naslovom Čakanje na kamnita vrata ali kratka triada o tem, kako nas je Patrick Rothfuss vse pretental. V sodobni fantaziji nekateri avtorji zagriznejo v preobsežen književni zalogaj in tako ne dokončajo svojih osrednjih sag v razumnem časovnem roku (ja G. R. R. Martin, tudi nate mislimo).

Intervju je prispeval Dominik Lenarčič. Pogovarjal se je z Žigo Kastelicem, ki je izdal obilno ilustriran roman Dežela dinozavrov. Gre za fantazijsko povest o tem, kaj bi bilo, če bi se dinozavri vrnili na vrh verige življenja na Zemlji.

V paketu proze imamo predvsem že znana imena, saj se je izoblikovala določena baza avtoric in avtorjev, ki bolj ali manj redno sodelujejo s svojimi prispevki. Tukaj imamo tudi lep primer medgeneracijskega sodelovanja, saj imamo razpon od študentov do upokojenk.

Supernovine zahteve glede obsega zgodbe so bistveno bolj razkošnejše od zahtev slovenskih revij in razpisov. Tako se najdejo tudi malce daljši tekst, ki presegajo slovenski standard za kratko zgodbo – 6000 – 10.000 znakov s presledki. V Supernovi pa dopuščamo za slovenske razmere astronomskih 45.000 znakov s presledki. Obsežnejši prostor dopušča več razvoja pripovedi in omogoča večjo vsebinsko širino.

Prispevali so Aljoša Toplak, Bojan Ekselenski, Borut Slokan, Dominik Lenarčič, Majda Arhnauer Subašič in Matjaž Marinček.

Vsebinsko so zgodbe izredno različne in potrjujejo urednikovo tezo – gre za bogato založeno trgovino s slaščicami.

Prevedena proza tokrat postreže z dvema novima imenoma. Abecedno je prej hrvaški avtor, ki si je nadel pisateljsko ime Eric Johansson (Leonid Čapo Milenić), sledi pa romunski avtor Georga Dimitriu, ki se ponaša z zajetnim seznamom literarnih nagrad. Med avtorji v paketu prevedena proza imamo še že v reviji uveljavljene Franka Rogerja iz Belgije, Garetha D. Jonesa z Velike Britanije in Petro Rapaić iz Srbije.

Supernova ima, za razliko od velike večine sorodnih revij tudi pesniški kotiček, za pesnice in pesnike na drugi strani galaksije tam daleč proč.

Marko Vujović iz Črne gore je prispeval venček poetičnih bonbončkov, a Matej Krajnc je na zadnji strani z Epigramom za Supernovo.

Fantastični dogodkopis je obilen z reportažami z različnih dogodkov, povezanih s fantastiko, kjer je sodelovala ekipa Celjskega literarnega društva.

• Fanfest 8
• Predstavitev Ilonike Domena Mezega v Knjižnici Medvode, kjer je Dominik Lenarčič dogodku na rob primaknil še kratek intervju z avtorjem.
• FFK Pazin 2024.
• Istrakon 2025.

V rubriki Fantastična bukvarna in bralnica so predstavljene novosti, ki so jih sporočile založbe oziroma samozaložniki:

• Žiga Kastelic Dežela dinozavrov (samozaložba)
• Benjamin H. Bratton Teraformiranje (Založba Sophia)
• Liu Cixin Doba supernove (Založba Sophia)
• Jeff VanderMeer Izničenje (LUD Literatura)
• Julija Lukovnjak Živa tema Edgarja Kaosa (Založba Goga)
• Skupina avtorjev Celje v vesolju (CLD, samozaložba)

V Bukvarnem prihodnjogledu pa sta knjigi

• Skupina avtorjev Besan 5 Priče za besanu noć – ta se je že materializirala na Sferakonu 2025.
• Bojan Ekselenski Podvesolje Prvi Bojan tam dol – pride poleti.

Založba Sophia je tudi oglaševalec v reviji in v naslednji številki se bomo mastili z recenzijami dveh knjig iz njihovega programa:

Liu Cixin – Doba Supernove in Simona Sellarsa – Uporabno Balardstvo

Na koncu so še razpisi za Supernovo, Fanfest in Vsesledje.

Ne manjka tudi EPP za Fanfest, ki bo v letošnji izdaji malce spremenjen z več več gosti.

Angleška Supernova

Letos člana CLD, Dominik in jaz, prvič gostujeva na Euroconu. V ta namen bo izšla tudi posebna angleška številka, ki bo spremljala najino udeležbo. Namen gostovanja je promocija slovenske fantastike v Evropi in širše.

V ta namen bova imela stojnico s promocijskimi materiali in pasico v uradni brošuri konvencije.

Za angleško Supernovo smo poslali obvestilo vsem avtoricam in avtorjem Supernove in odziv je bil dober. Prevodi so v veliki meri delo avtorjev oz. avtoric samih, nekateri pa smo si našli profesionalno pomoč. Dominik Lenarčič je tu opravil velikansko delo, ker se je prebil skozi vsa ta besedila. V angleški izdaji je tudi nekaj znanih imen, kot sta Miha Mazzini ali Zoran Živković. Zadovoljno lahko zaključim, da so avtorji zgrabili priložnost za promocijo v tujini. Na Euroconu bo blizu 1000 ljudi iz vse Evrope in običajno so tudi gostje iz drugih celin.

Tako so prisotni:

• Andrej Ivanuša
• Aljoša Toplak
• Barbara Ribič Jelen
• Bojan Ekselenski
• Domen Mohorič
• Dominik Lenarčič
• Ivan Šokić
• Majda Arhnauer Subašič
• Matjaž Marinček
• Miha Mazzini
• Primož Jenko

Od tujih gostov smo povabili avtorje in avtorice, ki večkrat sodelujejo v reviji:

• Deborah Walker (GB)
• Eric Johansson (HR)
• Frank Roger (B)
• Gareth D. Jones (GB)
• Krzysztof T. Dąbrowski (PL)
• Tihomir Jovanović (SRB)
• Zoran Živković (SRB)

Poezijo zastopajo:

• Lawrence Schimel (USA + E)
• Matej Krajnc (SLO)
• Nada Tržan-Herman (SLO)

V angleški Supernovi je uredniški del opravil Dominik Lenarčič, ki je urednik angleških izdaj. Njemu gre tudi zahvala za vse prevode na promo materialih, spletni strani ipd. Moja angleščina je namreč very, very broken.

Poleg proze in poezije je tudi del z razpisi in tja smo vtaknili razpise za Vsesledje, Supernovo in Fanfest.

Foto: Bojan Ekselenski, Klementina Sambolič, Andrej Ivanuša in Matej Krajnc

Celjsko literarno društvo na Sferakonu - Zagreb, 10. 5. 2025

Ekipa v »standardni sestavi Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič se je udeležila Sferakona v Zagrebu.

Celjsko literarno društvo na največji regionalni konvenciji za znanstveno fantastiko

Sferakon je letos doživel že 47. ponovitev in je tudi v svetovnem merilu ena največjih in najpomembnejših dogodkov, povezanih s fantastiko. Ravno Sferakon je bil v 70-tih letih, v času Jugoslavije, iniciator razvoja fantastike na prostoru nekdanje Jugoslavije. Sferakon se tradicionalno odvija drugi majski vikend, od petka do nedelje. Gre za ljubiteljski dogodek, kjer so poleg književnih vsebin tudi koncerti, igralnica, različni kvizi, cosplay in različne delavnice s predavanji. Program je izredno bogat in raznolik in če te zanima veliko stvari, težko zajameš vse. Ves čas vlada precejšnja gneča, povsod je ogromno različnih ljudi.

Konvencija ima vedno častne goste (GoH), ki so uravnoteženo domači in tuji. Od književnih naj omenim Martho Wells, ameriško pisateljico, dobitnico nagrad Hugo, Nebula in Locus ter angleškega pisatelja Richarda K. Morgana, dobitnika nagrad Arthur C. Clark in Phillip K. Dick.

Celjsko literarno društvo (CLD) je že nekaj let stalni gost konvencije in se uvršča med bolj prepoznavna sodelujoča društva.

Letos je bila stojnica CLD še posebej zanimiva, saj smo gostili posamezne avtorje iz Hrvaške, Srbije in BIH.

Presenetil me je interes za revijo Supernovo in fanfestovo zbirko Celje v vesolju. Poleg promocijskih zloženk CLD smo imeli še zbirko Besan 5.

V soboto, ob 14h smo člana CLD (Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič) in gosta iz Hrvaške (Eric Jonasson in Filip Hanžek) predstavili Supernovo, Fanfest in regionalno zbirko Besan 5 – priče za besanu noć.

Na hitro smo predstavili tudi slovensko udeležbo na Euroconu, osrednjem evropskem dogodku, ki bo konec junija na Finskem (angleška Supernova, angleška verzija spletne strani)

Povabili smo hrvaške in tuje prisotne avtorje /-ice k sodelovanju na naših razpisih.

Na koncu smo objavili še skupni regionalni projekt Besan 6 z mednarodno ekipi sodelavcev. Projekt je pomemben zaradi sodelovanja književnic in književnikov regije in skupne izvedbe, vsak na območju svoje države, da bi potem dobili skupno knjigo.  Za slovenske avtorje in slovensko kulturo je projekt pomemben, ker bodo v primeru vsaj treh sodelujočih avtorjev/-ic v zbirki zgodbe objavljene v slovenščini in hrvaščini (srbščini).

Foto: različni avtorji

Celjska kulturnica: Gostovanje Mariborske literarne družbe - 7. 5. 2025

V sredo, 7. maja 2025 je celjsko literarno društvo gostilo članice in člane Mariborske literarne družbe, enega najbolj aktivnih ljubiteljskih literarnih društev v Sloveniji.

Ugotovili smo, da je nekaj članov v obeh društvih.

Ker je šlo za literarno gostovanje, smo izmenično brali svoje literarne prispevke in si izmenjali publikacije.

Na koncu smo se podružili še na družabnem srečanju in se dogovorili za nadaljnja medsebojna gostovanja.

Foto: Bojan Ekselenski

Celjska kulturnica: Spominski večer - 23. 4. 2025

Ob bližajoči se 25. obletnici društva smo se poklonili preminulim članicam in članom društva in njihovemu literarnemu opusu.

Naj naštejem članice in člane, ki smo se jih spominjali:

Conradi Ljudmila Cvikl Ivica Deželak – Slatinek Mira Godec Ivanka Jazbec Zofija Jelovšek Nada Klovar Danica Pavletič-Lorenčak Darinka

Perlič Zvonko Povše Milka Selič Alojz Šafarič Blaž Škrobar Amalija – Jelka Štolfa Franc Zelinka Marija – Mira Železnik Silva

Prireditev je pripravila in moderirala Metka Hojnik Verdev. Poleg nje so brali dela preminulih članic in članov:

•  Barbara Ribič Jelen,
• Justina Strašek,
• Virginija Mehle Majerič,
• Ivan Janez Domitrovič.

Za izvrstno glasbo so poskrbele učenke Glasbene šole Celje -  Flavfistke Tajda Zorko, Maša Rakita in Brina Žohar pod vodstvom mentorice prof. Urške Hrovat Šket.

Foto: Bojan Ekselenski

Gostovanje CLD: 4. - 6. 4. 2025 - Istrakon 2025 v Pazinu

Ob 25. obletnici istrskega festivala fantastike Istrakon v Pazinu

Vsako leto se v organizaciji društva Albus iz Pazina priredi Istrakon, konvencija za fantastiko. Prva izvedba je bila davnega 2000. Književnim vsebinam je bila namenjena sobota z vabljenimi književnicami in književniki. Sodelovali smo tudi trije člani iz Celjskega literarnega društva (poleg mene še Andrej Ivanuša in Dominik Lenarčič) kot edini vabljeni gostje iz Slovenije.

Književne vsebine so se začele s panelom predstavitve scene na področju fantastike v posameznih državah bivše Jugoslavije. Udeležili smo se jih iz BiH, Hrvaške, Slovenije in Srbije. Sodelovala sta svetovno znani književnik in teoretik prof. dr. Zoran Živković in prvi urednik legendarnega jugoslovanskega magazina Sirius Hrvoje Prčić. Družbo smo jima delali še nekateri drugi, seveda tudi Bojan Ekselenski z Andrejem Ivanušo. Slovenska ekipa smo lahko ponosni, saj smo poleg kratkega zgodovinskega izleta predstavili revijo Supernova in Fanfest, po mnenju mnogih enega najbolje organiziranih in izvedenih festivalov fantazijske književnosti.

Prof. Živković je v naslednji točki predstavil monumentalno literarnoteoretično zbirko Enciklopedija znanstvene fantastike in podal nekaj teoretičnih tez o stanju znanstvene fantastike in sodobne fantastike.

Sledila je predstavitev istrakonske zbirke Istrakonski vremeplov, kjer sem prišel v izbor ob ostri mednarodni konkurenci skupaj z, uganili ste, Andrejem Ivanušo. Prisotni avtorji in avtorice smo predstavili svoje zgodbe.

Za zaključek sva z Andrejem Ivanušao podrobneje naredila kratek oris slovenske scene, trende in posebej predstavila revijo Supernova in festival Fanfest. Ravno Celjsko literarno društvo s svojo udeležbo na različnih dogodkih, povezanimi s fantazijsko književnostjo vzdržuje stike z avtorsko sceno v regiji in širše. V tem smislu sem predstavil Besan 5, regionalno zbirko hororja.

Poročevalec: Bojan Ekselenski

Foto: Različni avtorji

27. 3. 2025 - Špital za prjatle: Slam večer Pokaži, kaj znaš

Na svetovni dan gledališča je Celjsko literarno društvo pripravilo slam večer. Za prizorišče so izbrali idealni prireditveni prostor za takšne dogodke - Špital za prjatle.

Prireditev je moderirala uveljavljena moderatorka slam dogodkov, Mojca Frim. V treh krogih so nastopali Eva Kokalj, Dragan Mitić, Nada Tržan-Herman in Marja Škoda.

Za odmore med posameznimi krogi je organzator poskrbel za vrhunski EPP program - črn ekran televizorja.

Po dveh krogih sta se v finale uvrstila Eva Kokalj (pred leti je bila 7. na evropskem prvenstvu) in Dragan Mitić. Nastopala sta z vrhunsko poezijo, vendar vsak s svojim slogom. Tokrat je bil z občuteno ljubezensko poezijo prepričljivejši Dragan Mitić, ki je za zmago, poleg nagrade Celjskega literarnega društva, prejel še izjemni pokal(ček), ročno delo Mojce Frim. Bodite pozorni na slikah!

Posebnosti tega slam tekmovanja sta bili dve:

• Nastopajočim je bilo, po zaslugi svetovnega dneva gledališča, dovoljeno uporabiti rekvizite.
• Bralci in bralke so morali v roki držati čarobno palico - da bi očarali sodnike in kasneje publiko.

Foto: Bojan Ekselenski

19. 3. 2025 - Celjska kulturnica: Literarno srečanje z Jernejem Jagrom

Jernej Jager je mladi pesnik, ki je svoj pesniški prvenec, Misli, ujete na sukanec, izdal v času epidemije, ki je na svoj način zaznamovala vsakogar od nas. Jernej je zaposlen kot negovalec v Domu ob Savinji, torej se je z epidemijo soočil iz prve vrste. Svoje delo s starejšimi v domu je označil kot poslanstvo.

V svojem prvencu je na zanimiv način opisal svoje soočenje z vsem, kar mu je življenje prineslo in tudi odneslo. Nada Tržan- Herman se je pogovorajala o nastanku pesniške zbirke in prebrala nekaj pesmi, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega.

Za glasbo je poskrbela Glasbena šola Celje - Eva Mlakar in Iza Kočevar, učenki 4. razreda kitare Glasbene šole Celje, pod vodstvom mentorice prof. Lucije Šorn.

Foto: Bojan Ekselenski

26. 2. 2025 - Celjska kulturnica: Literarni večer z Vanjo Tajnšek

Vanja Tajnšek je zanimiva avtorica z obiljem zanimivih in odlično izpeljanih idej. Osrednja "zvezda" večera je bila knjiga "Imenik", zbirka erotične proze. Erotika vedno vnaša nelagodje, kajti v našem svetu je glede spolnosti ogromno predsodkov, travm in sramu. A Vanja je v tematiko zagriznila s sočnostjo, ki ostaja na tej strani spodobnosti. Njena proza je čistokrvna erotika. Mogoče je zanimivo, da je spremno besedo napisala Milena Miklavčič, tako da sta bila predhodni večer v Antiki in ta predstavitev nekako povezana.

Bojan Ekselenski je skrbel za moderiranje, a Mira Gorenšek je brala izbrane zgodbe. Za glasbeno obogatitev so poskrbeli dijaki Glasbene gimnazije Celje (deluje pod okriljem Glasbene šole Celje). Za doživetje tolkal so poskrbeli Ocvirk Voranc, Komloši Dominik, Bračun Gaj pod vodstvom mentorja Boruta Pinterja.

Foto: Lara Rojc

25. 2. 2025 - Knjigarna in antikvariat Antika: Cinkarniški večer z Mileno Miklavčič

Molk ni zlato - Tako se je začel literarni večer z Mileno Miklavčič in v uvodu je poudarila, zakj molk vedno NI zlato.

Milena Miklavčič je znana oseba. Posebej se je vtisnila v spomin z znamenito knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Konec leta 2024, tik pred 40. slovenskim knjižnim sejmom, je izšla peta knjiga s tem naslovom. Vsaka od teh knjig je dragocena etnološka zbirka, čistokrvni primer t. i. "public science", to je ljudske znanost. Milena se je v svojih knjigah dotaknila vsebin, ki so ostajale za zaprtimi vrati pod plaščem molka. Skozi razgovore z ljudmi, ki so želeli deliti svoje zgodbe, se je dokopala do izredno pomembnih priševanj o naši preteklosti. Pravzaprav gre za priševanja o preteklosti našega vsakdanjega življenja, predvsem intimnih odnosov. Marsikaj zapisanega je šokiralo tudi etnologe in antropologe.

Z MIleno se je pogovarjal Bojan Ekselenski, ki je pogovor napeljal tudi na sodobnost. Milena je namreč tudi znana kolmunistka in piše za različne slovenske medije. Njen slog pisanja in razmišljanja je pravzaprav poziv k zdravemu razumu - k ZKP. V prijetnem vzdušju butične knjigarne Antika so ljubitelji dobre lepe besede doživeli nepozaben večer.

Seveda lahko v Antiki kupite vse njene knjige in si razširite obzorja tudi s področji, ki bi brez njenega entuzijazma ostala v mraku molka.

Foto:

8. 2. 2025: Prešernovanje v Celjski kulturnici

Prešernovanje je Celjsko literarno društvo organiziralo takrat, ko se to prireja - na 8. februar. Članice, člani in gostje so brali svojo poezijo in tako obeležili slovenski kulturni praznik. Ker slika pove več od besed ...

Foto: Mira Gorenšek

29. 1. 2025: Literarna pojedina z Marjanom Škoda

Marjan Škoda je pesnik, esejist in še kaj, kar je povezano z lepo besedo. Zanimiv literarni večer je moderirala Memi Pizzulin. Bralno okrepitev sta predstavljala še Marjan in Renata, a za glasbeno poslastico je poskrbel duo Laki in Gašper. Vsi, ki se kdaj sprehodimo skozi mesto, smo deležni predvsem Lakijeve kitare.

Foto: Bojan Ekselenski

22. 1. 2025: Hotel Iris: mamina zgodba - literarno srečanje z Lili Škornik

Avtorica Lili Škornik, ki se bralcem predstavlja s psevdonimom Snežinka je svoj drugi roman kristalizirala okrog ključnega vprašanja: kaj bi rad vsakdo postal, a nihče bil?

Ponovno gre za tragikomično kriminalko žanra “hen literature” ali roman za zrele ženske. Zgodba je postavljena v Portorož leta 2013 … Sodelovala je tudi Ivana Ciglič, ilustratorka obeh knjig.

Z avtorico se je pogovarjala prof. Metka Hojnik Verdev.

Za glasbeno popestritev so poskrbeli učenci Glasbene šole Celje, Voranc Ocvirk, Liam Kračun in Samo Skačič, učenci trobente. Njihov mentor je Tobija Hrastni.

Foto: Bojan Ekselenski

8. 1. 2025: Proza za vse generacije

Matej Krajnc je moderiral odlično obiskan literarni večer z Bojanom Ekselenski. Tema "obdelave" je bil v pičlih 3 mesecih razprodan priročnik Proza za vse generacije.

Poudarek predstavitve je bil na vsebini priročnika, ki je precej drugačen od sorodne slovenske literature. Avtor priročnika, Bojan Ekselenski, je priročnik zastavil - priročniško. Osnovni namen knjige je privlačno in enostavno (a nikakor ne banalno) podajanje osnovnega, kar potrebuje predvsem ljubiteljski pisatelj oz. pisateljica. Med vsebinami je sledeče:

• Osnovne definicije o proznih zvrsteh
• Pomen izobraževanja o temi pisanja
• Kaj je pomembno pri (tehnični) pripravi besedila za različne literarne razpise v Sloveniji
• Kako spisati CV
• Kako urediti spletno prisotnost
• Kako pripraviti predstavitev knjige
• Kako sploh do knjige (ISBN ipd.)
• Osnovne opbrtniške veščine za pisanje objavljive proze
• In še veliko tega ...

Predstavitev je glasbeno popestrila vedno odlična Glasbena šola Celje:

• Ajda Jakob, violončelo, 3. letnik VGI z mentorico prof.  Anjo Ravnikar Zabukovšek

Foto: Mira Gorenšek

Žalostna novica

V 65. letu nas je zapustil aktivni član Marjan Škoda. Čakali smo ga na Srečanju z lepo besedo, a ga ni bilo ...
Pogreb bo na Celjskem pokopališču v torek, 14. 10. ob 13. uri.
Svojci prosijo, da namesto za sveče denar namenite Rdečim noskom.

Sveže bralno obilje

V jesenskem času sta izšli obe naši reviji:

• Vsesledje 44
• Supernova 19

Vroč literarni razpis

Leto 2026 je Kosovelovo leto, saj obeležujemo 100 obletnico prehitro preminulega pesnika. Karikaturo je narisal Dalibor Bori Zupančič, uveljavljen likovni umetnik.

Celjsko literarno društvo se mu bo poklonilo z literarnim natečajem:

Potovati s Srečkom Kosovelom

Čeprav mu je usoda namenila kratko življenje, je v tem času napisal nekaj izjemnih del, zaradi katerih je postal nesmrten.

V Celjskem literarnem društvu bomo 100. obletnico smrti obeležili z razpisom, ki bo, upamo vsaj, razburkal vašo ustvarjalnost.

Čeprav je bil Srečko Kosovel pesnik, pa naš razpis ni omejen samo na poezijo. Njegov ustvarjalni opus je bil žanrsko precej pisan, zato se tudi mi ne omejujemo z žanrskimi ločnicami.

Napišite prozo, poezijo ali dramatiko, povezano z likom, življenjem in delom Srečka Kosovela. Žanr ni pomemben, niti ne igrata nobene vloge kraj in čas dogajanja.

• Proza ali dramsko besedilo je omejeno na razkošnih 7500 besed (45.000 znakov s presledki).
• Poezija naj obsega do 5 pesmi, vsaka naj ima do 200 verzov, če bo kaj več, nič hudega.
• V naslovu nikakor ne uporabite naslov razpisa, tudi uporaba besedne zveze Srečko Kosovel je prej izraz pomanjkanja osnovne domišljije kot ustvarjalnosti.

Napišite dramsko besedilo, prozo in/ali poezijo in nas presenetite z vsebino. Uredništvo bo naredilo izbor za objavo.

Ne pozabite na kontaktne podatke! Besedila brez znanega avtorstva ne bodo objavljena.

Besedila morate poslati v elektronski obliki, berljivi z Wordom^®.

Rok za oddajo besedil:

• 1. junij 2026

Zbrana dela pošljite na:

• Celjsko.literarno@outlook.com

  Esej: Narod kot izgovor (Judita Trajber)

Od 15. januarja 2025 na odru SNG Drama Ljubljana uprizarjajo najnovejšo izvedbo Cankarjeve politične zbadljivke Za narodov blagor.  Več kot 120 let po nastanku se postavlja vprašanje: ali je lahko ta dramska igra še vedno aktualna? Cankarjeva dela so ostro razteleševala politično hinavščino in rokovnjaštvo, zato je ključno vprašanje, kako jih danes prepoznamo in kako se nanje odzivamo. Nova uprizoritev nas sooča s tem razmislekom.

Slika 1: Tik pred vnovičnim priklonom občinstvu na premieri. Ustvarjalke in ustvarjalci uprizoritve Cankarjeve igre Za narodov blagor Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana 15. januarja 2025, od leve proti desni: Boris Mihalj, Gaja Pöschl (šepetalka), Tatjana Stanič (lektorica), Domen Novak, Gregor Baković, Saša Mihelčič, Ana Pavlin, Marko Mandić, Vito Taufer (režiser), Tina Vrbnjak, Urša Vidic (scenografinja), Valter Dragan, Mojca Kranjc (dramaturginja), Schatzi (skladatelj), Zvezdana Mlakar, Jure Henigman, Benjamin Krnetić, Nejc Cijan Garlatti, Bojan Emeršič, Rok Vihar, Matija Rozman, Nikola Drole. Foto: Katja Kodba.

Preberi celoten esej

Naša revija Supernova je dobila svojo spletno stran

Supernova je dobila tudi angleško izdajo, ki je naslednji korak mednarodnega sodelovanja Celjskega literarnega društva. Zaradi te poteze se je rodila potreba po lastni domeni, ki gosti dvojezično stran - slovensko in angleško. Ime domene je izbrano na osnovi namena – predstavitve revije Supernova. V naslednjem letu bo tudi ta stran pridobila ISSN oznako.

Na spletni strani je vse o Supernovi, a na tej strani so samo osnovne informacije. Tukajšnja lokacija Supernove, je seveda še vedno enaka z isto funkcionalnostjo.

Kaj je na novi spletni strani?

• Splošne informacije o reviji, uredništvu in društvu (ločeno v angleškem in slovenskem delu)
• Opis aktualne številke (slovenske in angleške)
• Kratka zgodba ali pesem (ločeno v angleščini in slovenščini)
• V nastajanju je tudi bibliografski kotiček sodelujočih avtorjev (angleška Supernova, kajti v slovenski je bibliografski kotiček v reviji – kos e pojavi novi avtor oz. avtorica).
• V nastajanju je kotiček Fantastični dogodkopis (reportaža o izbranem dogodku)

Obiščite spletno stran:

• Supernova magazin

Sveža fantazijska tortica - Supernova 18 in Supernova Eurocon Special 1

Pomladna številka Supernove je priletela v naše in vaše loge.

Maksimalno odlična fantastika z obiljem zgodb, esejev, dogodkopisov, intervjujev, knjižnih novosti in z nekaj najavami.

Naloži SLO Download Eurocon Special (ENG)

Sveža knjiga v sozaložništvu Celjskega literarnega društva

Fanfest je izšel leta 2024 in čas je za pripravo izbora zbranih del tematskih razpisov. Knjiga Celje v vesolju je literarni pregled po vseh dosedanjih festivalskih razpisih.

Urednik zbirke, Bojan Ekselenski, je v uvodu zapisal:

Uvod v festivalsko zbirko Fanfest

Nakup knjige

Knjiga je vaša za 15 €, stroške pošiljanja plačamo mi!

Naročilo knjige

Revije v letu 2024

Vsesledje 43 v PDF je tukaj

Vsesledje je izšlo še v PDF obliki.

Naloži