Minuli dogodki

Na tej strani so zložena pričevanja o minulih dogodkih in objave, ki se jih spomnete, ko so bile še sveže žemljice.

Uživajte v kolažu lepe besede, večkrat nadgrajene z dobrimi vibracijami.

Vsebine pridejo, ko bodo obnovljene trenutno aktualne vsebine. Na tej strani je objavljeno vse od 2023 dalje. Objavljene so prireditve, pri katerih je CLD organizator ali pa sodeluje z aktivnimi udeleženci (moderatzorji, gostje ipd.).

Starejše je v arhivu.

VABLJENI!

Letnik 2023

21. do 22. 10. 2023 - Fanfest 7, slovenski festival fantazijske književnosti (Celjska kulturnica, Knjigarna in antikvariat Antika)

Slovenski festival fantazijske književnosti, Fanfest, je v svoji sedmi izvedbi postal pomembno središče regionalnega razvoja fantazijske književnosti. V Celju so se zbrali književnice in književniki iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Glavni gost je bil prof. dr. Zoran Živković, ki s svojim izjemnim strokovnim znanjem in izkušnjami prispeva k literarno teoretični vrednosti festivala. Gostje so v svojih državah uveljavljeni in nagrajeni za svoje književno delo.

Iz tujine so se festivala udeležili Slobodan Vukanović (Črna gora), Adnadin Jašarević in Ikbal Cogo (oba BiH), Mirko Grdinić (Hrvaška), prof. dr. Zoran Živković, Tihomir Jovanović, Snežana Kanački in Tamara Lujak (vsi Srbija) in Zlatko Krstevki (S. Makedonija).

Slovenski gostje so bili Andrej Ivanuša, Barbara Ribič Jelen, Nada Tržan-Herman, Domen Mohorič, Domen Mezeg, Jakob Konda, Matej Krajnc, Lenka Krajnc, Matjaž Marinček, Ivan Šokić, Matic Smerdu in Dominik Lenarčič.

Nekateri gostje so se opravičili. Ovire nikoli ne počivajo.

Projekti v sosedstvu

V soboto dopoldne je bil v polni Celjski kulturnici izveden programski sklop »Projekti v sosedstvu«. Tuji gostje so predstavili svoje projekte in dogodke v regiji. Književna produkcija pri njih je izredno bogata in vsebinsko raznolika. Veliko je regionalnih projektov, kjer sodelujejo tudi slovenski avtorji (FFK Pazin (Hrvaška), Regia Fantastica (Srbija), Refesticon (Črna gora) in še kje. Ravno zaradi dolgoletnega sodelovanja pri regionalnih projektih sta Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša na 11. Refeticonu v Bijelem Polju (14 – 17. 9. 2023) prejela pomembno mednarodno nagrado »Zlatni zmaj« za dosežke na področju razvoja fantazijske književnosti.

Adnadin Jašarević iz BiH je predstavil zgodovino znanstvene fantastike v BiH, ki bo predmet ene od prihodnjih številk Supernove.

Domači projekti

V Knjigarni in antikvariatu Antika so se predstavili slovenski projekti. Pomembno je dejstvo, da so v zadnjem času tudi resne slovenske založbe začele dajati priložnost domačim avtoricam in avtorjem, kar je nujno za kakovostni razvoj žanra. Žal založbe (še) ne pošiljajo informacij o izdaji domačih fantazijskih knjig edini tovrstni slovenski reviji.

Na kratko sta bili predstavljeni zadnji Supernovi, ki je edina resna revija za fantazijsko književnost v Sloveniji.

Osrednji dogodek – Problem časovnih potovanj

Osrednja prireditev se je dogajala v Celjski kulturnici. Mateja Mohorko je poskrbela za literarni začetek, a Matej Krajnc je besede presekal z avtorsko glasbo.

Središče osrednje prireditve je vedno predavanje prof. Živkovića, ki poskrbi za visoko strokovno raven. Na predavanju je predstavil temelje krononavtike, potovanja v času. Razložil je osnovne pojme potovanja v času in praktične aplikacije v okviru literarne drame. Pri časovnih potovanjih sta pomembni obravnavi smeri in hitrosti potovanja. Znanost nam nudi nekaj teoretičnih rešitev, a znanstvena fantastika je v službi drame iznašla nekaj sredstev za potovanje v času, ki še niso znanstveno utemeljena (hiperprostor ipd.). Ker je pred kratkim izdal novo knjigo »Štiri smrti in eno vstajenje Fjodorja Mihajloviča«, je prebral eno od zgodb.

V drugi programski točki večera je Dominik Lenarčič (pomočnik urednika Supernove) moderiral pogovor z avtorji literarnih prispevkov festivalske teme »Prvi stik (v Celju)«. Na mednarodni razpis je prišlo devet literarnih del od osmih avtorjev in avtoric. Na razpis niso prišla samo prozna dela, temveč tudi poezija.

Fantastično lektoriranje

V nedeljo se je v Celjski kulturnici izvedla delavnica »Fantastično lektoriranje«. Lenka Krajnc, Matej Krajnc, prof. Živković in Dominik Lenarčič so, skupaj z drugimi gosti, razpravljali o pomenu lektoriranja v fantazijski književnosti. Lenka, kot lektorica Supernove, je izpostavila specifiko besedišča in lektor, kot urednik, ki nimata vsaj osnovnega poznavanja specifike žanra, ne moreta kakovostno opraviti svojega dela.

Poudarjen je bil pomemben problem v založništvu – nepopolna priprava besedila s čisto obrtniškega vidika. Mešajo se tudi vloge lektorja in korektorja ali urednika in redaktorja. Ne smemo pozabiti na nujnost sodelovanja urednika in lektorja z avtorjem. Velika težava je tudi »kvazi lektoriranje«, ko se samo na hitro predela besedilo s strani osebe, ki ni izkušena lektorica. Večkrat se jezikovni pregled »proda« kot lektoriranje.

Posebej manjše založbe, t. i. »one family band« popolnoma preskočijo nekatere pomembne faze obrtniške priprave knjige (vsaj kompetentno uredništvo in lektoriranje). Težava so tudi avtorji/-ice, ki na uredniške in/ali lektorske izboljšave besedila gledajo kot napad na samega sebe. Tako imamo veliko samozaložniških knjig, ki so luč sveta ugledale precej nedodelane.

Na delavnici se je zaključilo, da ima slovensko založništvo precej izzivov glede čisto obrtniškega dela priprave knjige. Celo največje slovenske založbe nimajo vedno popolnoma pokritega delovnega toka. Korektor je namreč praktično izumrl poklic.

Zaključna misel

Fanfest je v svoji sedmi izdaji utrdil mednarodno povezanost slovenske fantastike z bližnjo regijo. Poudarjala sta se jezikovna bližina in desetletja skupne države. Nihče ni imel težav z razumevanjem, čeprav so vsi govorili v svojem jeziku.

Supernova je revija, ki slovenskemu bralstvu omogoča spoznavanje tudi z avtoricami in avtorji iz regije. Hkrati pa je tudi medij, ki omogoča razvoj domače avtorske baze. Ravno možnost razvoja počasi privablja tudi mlade ali že izkušene avtorice/-je, da se preizkusijo v njim še nepoznanem žanru.

V sodobnem svetu nad nami visi meč invazivne anglo saksonske založniške industrije in vsiljevanje uvoženih bralnih trendov. Fanfest je v tem okolju še kako pomemben za obstoj in razvoj slovenske književnosti. Že mlado bralstvo je treba navajati na branje slovenske fantazije, ki v ničemer ne zaostaja za prevodi. Fantazija ilustrira izredno bogastvo slovenskega jezika in to izkorišča za izvirne pripovedi. Tako se ohranja stik z domačimi avtorji tudi v odrasli dobi.

Fotke, ki so tukaj, so samo za degustacijo.

Projekti v sosedstvu	Predstavitve v Antiki	Literarni uvod
Predavanje prof. Živkovića	Predstavitev festivalske zbirke	Delavnica "Fantastično lektoriranje"

Foto: Bojan Ekselenski

18. 10. 2023 - Predstavitev Vsesledja in Supernove (Špital za prjatle)

V Špitalu za prjatle se je izvedla že tradicionalna predstavitev Vsesledja, osrednje revije Celjskega literarnega društva, ki je prišla do zaporedne številke 42 in letnika 23. Na kratko se je predstavila tudi Supernova 15, ki je bila deležna obilnejše obravnave na Fanfestu 7.

Prireditev je moderiral Ivan Janez Domitrovič. Branje besedil je bilo zaupano izkušenemu Živku Beškovniku. Za glasbeno zaokrožitev izvrstno izpeljanega dogodka je poskrbel mladi pianist Filip Segečič, dijak 2. letnika umetniške gimnazije, ki jo izvajata Glasbena šola Celje in 1. gimnazija Celje. Njegova mentorica je prof. Veronika Hautman.

V čudovitem ambientu prireditvenega prostora se je predstavila vsa širina Celjskega literarnega društva. Uvodnik je zapisala Barbara Ribič Jelen, podpredsednica društva, za intervju je poskrbel Bojan Ekselenski, ki se je digitalno pogovarjal z Anjo Radaljac, lavreatko letošnje Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje DSP za literarno kritiko in nominiranko za nagrado Kresnik za roman Punčica.

Dr. Zoran Pevec je poskrbel za izobraževalni esej v rubriki Literanica.

V nadaljevanju je poezija, ki ji sledijo aforizmi, proza, dramatika, potopis, mlado Vsesledje, in memoriam v spomin letos preminulih Blaža Šafariča in Ljudmile Conradi, na koncu je še presek skozi obsežno in obilno društveno dogajanje.

Književnik z naslovnice, ki jo je pripravil Bori Zupančič, naš član in uveljavljen karikaturist, je tokrat Janez Menart.

Zadnja stran je posvečena Tereziji Cvikl, najstarejši aktivni članici, ki je pred kratkim praznovala 90 let.

Foto: Dragan Mitić in Mira Gorenšek

4. 10. 2023 - Pesniška urica Branka Zupanca

Branko Zupanc je uveljavljeno in predvsem zelo znano ime pri narodno zabavni glasbi. Do sedja imam uglasbeno brezštevilno množico besedil, mnoga so ponarodela.

Poleg besedil za narodno zabavne ansamble, ki so izšla tudi v samostojni knjigi, Jesen ihti in druga uglasbena besedila (2019), je napisal tudi več proznih del.

Zadnje prozno delo je zanimiva zbirka Potepanja s Friderikom (2021).

V nabito polni Celjski kulturnici se je v sredo, 4. oktobra predstavil kot pesnik.

Prireditev je povezovala Mira Gorenšek, a njegovo poezijo sta interpretirala Virginija Mehle Majerič in Živko Beškovnik.

Foto: Bojan Ekselenski

27. 9. 2023 - Andrej Ivanuša predal Bojanu Ekselenskemu mednarodno nagrado "Zlati zmaj"

Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski sta na 11. Refesticonu v Črni gori prejela mednarodno nagrado za dosežke na področju razvoja fantazijske književnosti v regiji.

Oba sta bila uvrščena v antološko zbirko "Savremena balkanska fantastika", kamor je bil uvrščen jagodni izbor zadnjega desetletja Refesticona.

Foto: Refesticon in Mira Gorenšek

20. 9. 2023 - Spominski večer za Milko in Blaža

V letu 2023 sta nas zapustila aktivna člana, ki sta ogromno doprinesla k delovanju Celjskega literarnega društva. V polni Celjski kulturnici smo se spomnili njunega dela v ljubiteljski kulturi.

Na začetku leta 2023, na samem pragu pomladi, sta se poslovila dva izjemno aktivna člana Celjskega literarnega društva. Najprej nas je zapustil večni dobrovoljnež Blaž Šafarič, kmalu zatem pa še vedno prijazna Ljudmila Conradi, ki jo Celje pozna kot Milko.

V njun spomin je Celjsko literarno društvo v sredo, 20. septembra pripravilo poseben literarni večer, s katerim je počastilo spomin nanju in njun neprecenljiv prispevek pri delovanju društva.

Oba sta bila, vsak na svoj način, kulturniška multipraktika, saj sta poleg literarnega udejstvovanja sodelovala še v drugih kulturnih okoljih. Zlasti Milka je bila aktivna članica skoraj vseh kulturnih društev, ki se ukvarjajo z lepo besedo, na nešteto koncih je bila vprežena na ta ali on način.

V Celjsko literarno društvo sta oba prinesla vedrino, toplino in marljivo prostovoljno delo za skupnost. Vsi, ki smo bili njuni literarni sopotniki, smo ponosni na to in v naših spominih bosta živela še naprej.

Literarni večer je vodila Memi Pizzulin. Za odlično glasbeno popestritev je poskrbela dijakinja 2. letnika I. gimnazije v Celju, citrarka Neža Drame. Njena mentorica je Franja Janež, Dipl. Mus. (ZR Nemčija).

Na odru so se zvrstili mnogi njuni sopotniki na kulturni poti.

Prvi del je bil posvečen Blažu Šafariču.

Blaž se je rodil l. 1935. Član CLD je bil od njegove ustanovitve l. 2001. Dolga leta je bil blagajničar društva.

Živel je v Domu ob Savinji. Ga. Martina Tekavc, socialna delavka v Domu ob Savinji nam je razkrila, da je bil Blaž vedno dobre volje in nasmejan.

Ga. Slavica Biderman se je Blaža spominjala kot soigralca v gledališki predstavi, kjer je ostal v spominu po odlično odigrani vlogi dedka.

Blaž je sedemkrat sodeloval v finalu Proznih mnogobojev v okviru Festivala Fabula. Moderator finala, Boštjan Gorenc Pižama, ga je leta 2013 najavil kot Leona Štuklja proznih mnogobojev. Na teh tekmovanjih je leta 2014 dosegel 2. in 2015 3. mesto.

Matej Krajnc je prebral eno od njegovih hudomušnih pesmi, ki so nas vedno spravile v dobro voljo.

Drugi del kulturnega večera je bil posvečen Ljudmili Conradi - Milki.

Rodila se je l. 1942 v Poljčanah. V Mariboru je obiskovala učiteljišče, v Ljubljani pa filozofsko fakulteto, kjer je študirala slovenski jezik.

Poučevala je na več šolah, a največji pečat je pustila na OŠ Frana Roša Celje. Roševi dnevi, ki so sedaj vseslovenska literarna prireditev za osnovnošolsko mladino, je njen projekt, ki ga je posvojil JSKD. Literarno delo Frana Roša je bilo njeno poslanstvo, o čemer je govorila tudi Mojca Kolin iz OŠ Frana Roša, ki je poudarila njeno aktivno vlogo pri kulturnih projektih šole, zlasti raziskovalnih nalog, posvečenih Franu Rošu.

Mnogi se spominjamo tudi Milkinih literarnih piknikov, kjer je vedno recitirala kaj od Frana Roša.

Njene haikuje je prebrala Virginija Mehle Majerič.

Milka je bila tudi aktivna v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija (včasih smo rekli Teharsko gledališče). Predsednik gledališkega društva g. Andrej Hribernik je poudaril njeno skrb za žlahtno slovenščino in delo za društvo.

Prof. Metka Hojnik Verdev je povedala nekaj o Milkninem delu v Celjskem literarnem društvu, katerega soustanoviteljica je bila davnega 2001. Milka je bila v času Metkinega predsednikovanja tajnica društva. Blaž je bil v tistem času vestni blagajnik društva. Milka je bila tudi dolga leta, dokler so ji oči služile, lektorica različnih publikacij, tudi Vsesledja.

Milka je bila tudi ena od gonilnih sil Združenja prijateljev slepih in slabovidnih, o čemer je več povedal Sebastjan Kamenik. Poudaril je, da jo že pogrešajo.

Milka je bila dopisnica Celjana, kjer je skrbela za kulturo in še kaj.

Poleg mnogih nagrad je leta 2015 dobila nagrado za Naj prostovoljko Celja in letos, tik pred smrtjo, je bila razglašena za Naj Celjanko.

Memi Pizzulin je povedala o svojem zadnjem srečanju z Milko, ki vse pove o njenem pomenu za celjsko kulturo:

26. decembra sva govorili po telefonu. Omenila sem ji, da grem zvečer na koncert Celjskega godalnega orkestra.

»Jaz bi šla tudi,« mi je rekla. Dogovorili sva se, da greva skupaj. Uživala je na koncertu pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta. Med odmorom je poklepetala z g. Marijano Kolenko in g. Majdo Petan. Ko sva se peljali domov, mi pripoveduje:

»Pozdravila sem novega župana g. Matijo Kovača in mu povedala, da ga ne poznam. On mi je pa odgovoril: O, jaz vas pa dobro poznam.«

Med vožnjo do njenega doma sva sproščeno klepetali. Vedno se bom spominjala njenega hvaležnega pogleda in prisrčnega objema, ko se je od mene poslovila.

Blaž in Milka sta nam zapustila nekaj od svoje literarne dediščine.

Blaž je v hrvaščini izdal roman Poljubi me Eva in nazadnje leta 2015 pesniško zbirko Tulipan. Njegova dela so se znašla v mnogih antologijah in zbirkah, tudi v zadnjem Vsesledju je še nekaj njegovih del.

Milka je izdala tri knjige, Podivjana reka, Če bi molčala in Pri sveti Barbari. Nazadnje je izdala še slikanico Tekmovanje slikanic, kjer je prispevala besedila.

Na koncu smo priredili še družabni večer, kjer smo še malce obujali spomine.

Vsekakor lahko rečem:

»Hvala Milka in Blaž, da sem lahko z vama sodeloval in bil član Celjskega literarnega društva v vajinem času.«

Zapisal: Bojan Ekselenski

Foto: Bojan Ekselenski

6. 9. 2023 - Branje v Celjski kulturnici

Bralni večer, ki ga je vodila Mira Gorenšek, je vsekakor uspel. Članice in člani društva so brali svojo literaturo in o njej podebatirali.

Foto: Mira Gorenšek

1. do 3. 9. 2023 - 21. Festival fantazijske književnosti Pazin in Istrakon

Festival fantazijske književnosti v Pazinu ima kar nekaj tradicije, saj se ni izvedel samo v času korone. Vsakokratni festival je s tematskim razpisom za kratko zgodbo prinesel festivalsko zbirko. Razpisi so bili posvečeni, vinu, dinozavrom, samostanom, zmajem, karateju ipd. Namen festivala je združiti avtorice in avtorje območja bivše Jugoslavije, saj smo si navkljub samostojnim državam precej blizu. Navkljub jezikovni bližini pa je razvoj fantastične književnosti potekal precej različno z različnimi hitrostmi.

Najprej nekaj uvoda.

Slovenija je glede razvoja domače fantastike zaradi nekakšne »črne luknje« od osamosvojitve pa do začetka izhajanja revije Supernova konec leta 2016 in še zlasti s Fanfestom, slovenskim festivalom fantazijske književnosti leta 2017. Zakaj?

Revija Supernova je edina revija za fantazijsko književnost v Sloveniji in omogoča razvoj domače avtorske scene. V teh letih se je okoli revije nabrala določena avtorska baza, ki je pogoj za uspešen razvoj različnih podžanrov fantastike. Festival pa omogoča srečanje, druženje in izobraževanje domačih avtoric in avtorjev. Fanfest je tudi mednarodni, zato pridejo tudi tuji avtorji/-ce in organizatorji/-ice sorodnih regionalnih festivalov.

Celjsko literarno društvo je kot društvo prvič gostovalo na festivalu v Pazinu. Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša sta pred polnim avditorijem predstavila razvoj slovenske fantastike in trenutno stanje. Zlasti je bil poudarek na aktivnostih Celjskega literarnega društva - Supernovi, Fanfestu in tematskih razpisih, ki se izvajajo v okviru Supernove in festivala.

Slovenska fantastika je zlasti v času korone in po njem doživela pomemben napredek. Slovenski avtorji/-ice so postali del programa uveljavljenih (večjih) založb, ki edine lahko poskrbijo za ustrezno založniško infrastrukturo (zlasti trženje). Založbe, kot so Sanje, Mladinska knjiga, Goga in predvsem Primus dajejo upanje, da se je začel vnovični resni razvoj fantastike. Začelo se je z mladinsko fantastiko, ki pokriva starostno območje 10 do 18 let. To je tudi logično s stališča komercialnega uspeha in samega razvoja ustvarjanja. Sveži fantazijski projekti so precej obširni in iskreno upamo, da se bodo vsi uspešno iztekli. V preteklosti se je že zgodilo, da je kakšen projekt ugasnil.

Od svežih aktivnih avtorskih imen moram omeniti Vida Legradiča, Jakoba Kondo, Julijo Lukovnjak, Jana R. Bilodjeriča, Domna Mezga in še koga.

Vsi ti so sredi pisanja svojih mladinskih fantazijskih sag, nekateri so že prišli do konca. Poleg knjižnih projektov se je v zadnjih letih razvila tudi ljubiteljska skupnost, saj imamo množično slovensko verzijo ComicCona – Na meji nevidnega (od lani se odvija maja). Poleg nje se od 2019 uveljavlja tudi Grossmannov festival stripa in fantastike v Ormožu (letos bo drugi oktobrski vikend). Gre za sestrski festival uveljavljenega in cenjenega Grossmannovega festivala filma in vina.

Poleg slovenske scene sta Bojan in Andrej predstavila tudi lastna dela.

Mirko Grdinić je predstavil festivalsko zbirko Priče o konvencijama, kamor je bil, kot eden izmed devetih, uvrščen tudi Bojan Ekselenski z zgodbo "Cosplay konvencija". Vsaka od zgodb se je morala navezovati na konvencijo (fantastike, znanstvene fantastike in hororja).

Tihomir Jovanović Tika je predstavil mednarodno zbirko Regia fantastica 9. Tema razpisa je bila komična fantastika, torej je morala zgodba prinesti komično vsebino. Sliši se enostavno, a ni tako preprosto spisati kakovostno komično fantazijsko pripoved. Iz Slovenije se je v zbirko uvrstil tudi Bojan Ekselenski z zgodbo "Istekla pretplata" (Potekla naročnina).

Mednarodna strokovna komisija je objavila tudi rezultate ambicioznega mednarodnega natečaja za zbirko kratkih zgodb, ki ga je razpisal Refestikon iz Črne gore. Na predstavitvi so sodelovali Adnadin Jašarević (BiH), Goran Skrobonja (Srbija), Mirko Grdinić (Hrvaška) in tretjeuvrščena Tatjana Milivojević (četrti član komisije, Dragić Rabrenović je bil odsoten zaradi priprav Refesticona).

Člani komisije so poudarili zahtevnost izbora, saj je na natečaj prišlo 40+ zbirk. 3 najboljše se bodo natisnile in predstavile na 11. Refestikonu v Bijelem polju (Črna gora), ki bo med 14. in 17. 9.

Na festivalu so se predstavili različni zanimivi projekti in stanje fantastike v BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem. Avtorska baza je povsod dovolj široka, da vsako leto izide nekaj zbirk kratkih zgodb in obsežnejših proznih del. V Srbiji je recimo epska fantazijska saga Kosignas od Aleksandra Tešića, ki obsega 10 knjig, dosegla naklado preko 60.000 primerkov. Torej lahko fantastika, četudi cilja na starejšo in zrelejšo populacijo, doseže ogromno naklado glede na velikost trga.

Na festivalu so bila še predavanja, ki so namenjena splošni razgledanosti.

Mirko Karas je predstavil eksoskelete v resničnem življenju in fantastiki. Ste vedeli, da je bila Jugoslavija svoje dni med pomembnimi pionirji na tem področju?

Marko Fančović je predstavil seksualnost, seks in seksipilnost v fantastiki. Ravno v fantastiki se je golota s seksualnostjo v odkriti (vendar ne v pornografskem smislu) in prikriti obliki pojavila že zelo zgodaj.

Dr. Mateo Paulišić, ki je doktoriral iz teoretične fizike, je predstavil relativnostno teorijo brez matematike (najvišja matematika je bil Pitagorov izrek) in na res preprost in nazoren način prikazal drugače precej zahtevno tematiko. Mnogi smo bili presenečeni, kako je možno to narediti tako preprosto.

Festival je bil odlična priložnost za navezovanje novih načinov sodelovanja in krepitev vpetosti slovenske fantazije v širši regionalni kontekst.

Foto: Bojan Ekselenski in Tihomir Jovanović

30. 8. 2023 -Prireditveni prostor Miška knjižka, kavarne in slaščičarne

Nazaj v slam je bil naslov celjskega predizbora za Državno prvenstvo v slamu. Pravila izvedbe so natančno določena.

Nastopajoči se pred izvedbo prijavijo in s podpisom jamčijo, da bodo interpretirali svojo avtorsko poezijo.

Slam je namreč tekmovalna interpretacija lastne poezije in je nastal iz potrebe, da se poezija približa publiki, ki je tudi udeležena pri izvedbi v vlogi žirije.

Na predizborih za državno prvenstvo ima žirija pet članov. Trije od njih sestavljajo strokovno žirijo in morajo imeti ustrezne strokovne reference – slam, gledališče in poezija. Preostala dva sta naključno izbrana iz publike.

Vsak član komisije dobi tablico za zapisovanje ocen. Komisija ocenjuje nastope 1 – 10. Izbrišeta se najvišja in najnižja ocena, preostale tri se seštejejo.

V primeru, da se besedilo bere, se odštejejo tri kazenske točke. Vsak nastopajoči ima na voljo 3 minute za predstavitev svojega dela. Za vsakih prekoračenih 10 sekund se odšteje 1 kazenska točka.

Tekmovanje obilčajno poteka v treh krogih. Na državno prvenstvo se uvrstita dva najboljša s predizbora, ki še nista bila uvrščena na državno prvenstvo. To je pomembno, saj lahko na predizboru tekmujejo že uvrščeni in če recimo zmaga že uvrščeni, gresta naprej drugi in tretji.

Kako je to potekalo v Celju?

Strokovno komisijo so sestavljali:

Dr. Zoran Pevec, ki že ima izkušnje s sojenjem na slam prireditvah. Poleg tega je pesnik, literarni kritik, esejist in urednik. Izdal je 9 pesniških zbirk.

Mag. Matej Krajnc je magister književnosti, je pesnik, esejist, prevajalec in glasbenik.

Mag. Tanja Kastelic je profesorica slovenščine in je magistrirala iz managementa izobraževanja. Odrske deske so skoraj njen drugi dom, saj je gledališka mentorica, režiserka in igralka.

Preostali članici komisije, Jerneja in Majda, sta bili naključno izbrani iz publike.

Za zapisovanje in izračunavanje rezultatov sta skrbela Ajda Strajnar in Matic Ačko.

Za začetek je nastopila Neža Prah Seničar, njena pesem je bila t. i. kalibracija komisije.

V prvem krogu je nastopalo devet pesnic in pesnikov (slamarji in slamarke se sliši malce smešno) – Alenka Veselko, Nika Gamser, Danijela Brečko, Mateja Mohorko, Marjan Škoda, Amadeja Škrinjar, Bojan Ekselenski, Memi Pizzulin in Ana Rus. V drugi krog se je uvrstilo šest najbolje ocenjenih. Znova je sledi nastop z ocenjevanjem. V finale sta se zatem uvrstili najbolje ocenjeni, Mateja Mohorko in Nika Gamser. Obe sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 6. 10. v Novem Mestu (Knjigarna Goga). Slast zmage je zaužila Mateja Mohorko. Zmagovalca na predizborih določi komisija – kdor zbere več točka, ta zmaga.

Preostali predizbori so bili, oziroma bodo, v Mariboru (25. 8.), Novem Mestu (15. 9.), na Ptuju (29. 9.) in v Kranju (30. 9.).

Vsakdo lahko nastopi kjer koli želi in se lahko poskusi uvrstiti na državno prvenstvo tudi večkrat.

V odličnem ambientu Miška Knjižka, kavarne in slaščičarne je minil čudovit večer angažirane poezije, kjer so nastopajoči preizkusili svoje veščine poezije in interpretacije. Najpomembnejše pa je, da so se vsi zabavali in preživeli en lep družabni večer.

Foto: Bojan Ekselenski in Mira Gorenšek

Veronikina nagrada 2023

V Narodnem domu je bila 29. 8. podelitev letošnjih Veoronikinih nagrad.

23. 8. 2023 - Lapidarij Pokrajinskega muzeja: Mozaik besede in vina

Celjsko literarno društvo je poletno prireditev v okviru Poletja v Celju prvič pod imenom Mozaik besede in vina izvedlo leta 2017. Letošnja je torej opravilo sedmo izvedbo. Pravljičnih sedem!

Mozaik besede in vina poteka tako, da Celjsko literarno društvo pošlje članicam in članom razpis. Prednost imajo pesmi, povezane z vinom, saj ima vino v slovenskem ljudskem izročilu zelo pomembno vlogo.

Na letošnjem razpisu so s prispevki sodelovali Alenka Kokalj, Ana Marija Justin, Bojan Ekselenski, Dragan Mitić, Justina Strašek, Marija Deželak, Marjan Škoda, Matej Krajnc, Memi Pizzulin, Milena Šimunič, Nada Tržan Herman, Stojan Knez in Zdenka Jagodič.

Prireditev je vodila Metka Hojnik Verdev, poezijo sta interpretirala Srečko Centrih in Živko Beškovnik. Svojo poezijo je Alenka Kokalj sama interpretirala. Pesem Zdenke Jagodič je uglasbil Gojko Jevšenak, ki je interpretacijo Vedeževih čričkov spremljal s harmoniko.

Za glasbeno opremo prireditve je poskrbel Matej Krajnc, ki je znova presenetil s svojo glasbeno-literarno širino.

Pred prireditvijo smo imeli nekaj strahov zaradi grozečega dežja, a je na srečo šlo le za malce lažnega preplaha. Kljub vsemu je organizator poskrbel za rezervno prizorišče v primeru slabega vremena.

Prireditve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Celje, g. Samo Seničar.

Vsebinsko so bile interpretirane pesmi izredno raznolike. Kolikor imamo veliko vrst vina, tako imamo ogromno različnih pesmi in zgodb o vinu. Na kratko se sprehodimo skozi poezijo in košček proze in si vino poglejmo iz različnih zornih kotov.

Alenka Kokalj je z Zaprašenimi steklenicami odstrla prah z nekega minulega časa. Ana Marija Justin je prispevala pesem Vino, ki je v nekaj verzih povzela bistvo vina. Bojan Ekselenski je z Vojaki pivolucije ubral malce satirično in družbenokritično smer. Dragan Mitić je s pesmimi Vino je tako hotelo, Polna čaša poezije in Usedlina v čaši vsakdana pogledal v kozarec na poetični način. Justina Strašek se s pesmijo Moja strast dotakne moči vina nad človekom. Marija Deželak nas vedno razvedri in tudi tokrat nas je s kratko prozo Draga Anika, kjer vino pogleda na svet s presenetljivega konca. Marjan Škoda z Vinom natoči svojo čašo in z njo nazdravi. Matej Krajnc se na presenetljiv način sprehodi ob najstarejši trti. Memi Pizzulin nas s pesmijo Nedeljsko kosilo pelje na ... kosilo, kamor tudi sodi vino. Milena Šimunič nas s pesmijo Vinograd popelje v vinograd, saj tam se začne vsaka zgodba o vinu, a pesem Kozarec rujnega nam ponudi okušanje daru zemlje. Nada Tržan-Herman nam v Izmeriti ljubezen vzame mero in obarva svet skozi vino. Stojan Knez pa s Potrebnico poigra z rumenim muškatom. Zdenka Jagodič je prispevala pesem Klopotec. Ko se po vinorodnih goricah razlega značilen zvok klopotca, je to znak, da bo grozdje dozorelo in se bliža čas trgatve.

Mozaik besede in vina na TV Celje

Foto: Bojan Ekselenski

18. julij - Čarobni pravljični svet (Mestna plaža)

Celjsko literarno društvo je letos (2023) že drugič izvedlo prireditev za najmlajše na Mestni plaži.

Prireditev je odlično povezovala Mateja Mohorko. Svoje otroške literarne izdelke so prispevali Alenka Kokalj, Aljoša Peperko, Andrej Ivanuša, Branko Zupanc, Dragan Mitič, Gojko Jevšenak, Klementina Sambolič, Matej Krajnc, Mateja Mohorko, Memi Pizzulin, Milena Šimunič in Vanja Tajnšek.

Izbrana besedila so brali avtorji (Alenka Kokalj, Andrej Ivanuša in Klementina Sambolič) ali sta jih brali Mateja Mohorko in Alenka Drevenšek (Matejina mama).

Večinoma so se brale kratke pesmi različne tematike in otroci so jih navdušeno sprejeli.
Na koncu so lahko otroci prelistali otroške knjige, ki so bile na voljo.

Bojan Ekselenski je najavil literarni razpis za že malce pozabljenega decembrskega dobrotnika – Dedka Mraza.

Zaključili smo tik pred prihajajočim neurjem.

Foto: Bojan Ekselenski

17. junij - Sejem na zraku (stojnica Knjigarne in antikvariata Antika) - Matej Krajnc: Razrvani človek

Matej Krajnc je vsestranski umetnik. Dogajala se je epska predstavitev romana RUFUS in knjige pesmi RAZRVANI ČLOVEK.

Za izvedbo se zahvaljujemo:

Foto: Bojan Ekselenski

15. junij Sejem na zraku (stojnica Knjigarne in antikvariata Antika) - branje članic in članov našega društva

V okviru Slovenskih dni knjige s(m)o ob 15:30 naši članice in člani brali svojo prozo in poezijo pri stojnici Knjigarne in antikvariata Antika v Stanetovi ulici (Sejem na zraku).

Brali s(m)o Dragan Mitić, Marjan Škoda, Matej Krajnc, Nada Tržan-Herman, Renata Cigler Gandolfo, Terezija, Cvikl, Vanja Tajnšek in Bojan Ekselenski. Branje je povezoval Bojan Ekselenski.

Nekaj slik je tu, nekaj jih še pride, da boste tudi drugi bralci/-ke ovekovečeni, kot se spodobi.

Za izvedbo se zahvaljujemo:

Foto: Vanja Tajnšek, Dragan Mitić in Mira Gorenšek

31. 5. v Celjski kulturnici: Koncert prof. Dejana Kušerja

Organizirali smo koncert akordeonista prof. Dejana Kušerja. Pripravil je pester program iz različnih obdobij. Dejan je vmes povedal nekaj zanimivosti o vsaki posamezni točki programa.

Zahvala za sofinanciranje:

24. maj 2023 Slam mladosti ali Zbogom in hvala za vse pesmi v Celju

Celjsko literarno društvo vedno išče nove poti literarnega udejstvovanja. Ena takšnih poti je tudi slam poezija.

V sredo, 24. 5., na predvečer Dneva brisače in Dneva mladosti smo v Celjski kulturnici organizirali slam dogodek.

Presenečeni smo bili nad odzivom javnosti, saj je bila dvorana skoraj premajhna za vse, ki so si želeli v živo ogledati vrnitev slama v Celje. Pravzaprav pri slamu ni publike v običajnem pomenu besede, temveč je občinstvo aktivni soudeleženec prireditve.

Pred leti se je slam poezija odvijala tudi v Celju, kjer jo je poganjal Kristijan Koželj. Slam je v Sloveniji precej živa scena. Čeprav gre za tekmovanja, je v ospredju odlično vzdušje in predvsem sproščena zabava.

Na slam dogodek smo seveda povabili mnoge uveljavljene slam umetnike, ki so se odzvali našemu vabilu. Naj jih na kratko predstavim!

Mojca Frim, improvizatorka, je večkratna prejemnica naziva najboljša improvizatorka IMPRO lige, ki je vseslovensko tekmovanje improvizacijskega gledališča.

Mišel Ristov - Amo Socialec je ptujsko-mariborski MC, freestyler, slam pesnik in pobudnik ptujske slam scene. V pesmih in pesnitvah največkrat zavzema vlogo družbenega komentatorja ter aktivista.

Eva Kokalj je na sedmem evropskem prvenstvu 2020 v slamu in je aktualna državna prvakinja v slam poeziji. Piše besedila in je vokalistka banda Volk za njenimi očmi.

Matic Ačko je pesnik, performer in vsestranski ustvarjalec. Je trikratni državni podprvak in lanskoletni državni prvak in se prvi slovenski slamovski pesnik uvrstil na svetovno prvenstvo v slamovski poeziji.

Mateja Mohorko je kemičarka po izobrazbi in pesnica po duši. Že nekaj let je aktivna članica Celjskega literarnega društva. Na slovenski slam sceni aktivno sodeluje od leta 2021, ko je prvič nastopila na državnem prvenstvu na Ptuju.

Za vmesne predahe je z izvirno glasbeno interpretacijo poskrbel Matej Krajnc, vsestranski umetnik.

Gasilska sodelujočih po prireditvi

Vsak slam dogodek ima svoj protokol in tudi naš slam dogodek je temu sledil. Najpomembnejši namen slama je pritegniti občinstvo, ki je pomemben element vsakega slam dogodka.

Moderatorka Mojca Frim je kratko predstavila, kako vse skupaj poteka, saj s(m)o mnogi prvič okusili slam večer.

Kot sem že omenil, je slam tekmovanje, a je tekmovanje v službi zabave in sodelovanja občinstva. Več jo je, bolje je. O zmagi ne odločajo nekakšne strokovne žirije, temveč občinstvo. Zmaga tisti, ki skozi več krogov prepriča publiko. Končni zmagovalec oz. zmagovalka dobi simbolično nagrado. Slam dogodek je vse drugo, samo ne recital v klasičnem pomenu besede.

Pred začetkom se naredi seznam vseh nastopajočih. Za slamanje s(m)o se prijavili Eva Kokalj, Darinka Brečko, Bojan Ekselenski, Mateja Mohorko, Matic Ačko, Mišel Ristov in Marjan Škoda.

Tričlanska komisija, ki odloča o uvrstitvah v finale, so prostovoljci iz občinstva.

Glasbene vložke je pripravil Matej Krajnc.

Pravila slam tekmovanja so preprosta, vsak ima 3 minute za interpretacijo svoje pesmi. Načeloma se recitira na pamet, a tudi branje ni prepovedano. Če kdo bere, se mu na glavo posadi klobuk, a na predvečer Dneva brisače se mu je okoli vratu obesila brisača.

Običajno so trije krogi, v primeru veliko nastopajočih jih je lahko tudi več, da v zadnjem ostaneta najboljša dva/-e. V finalu izbor zmagovalca/-ke poteka drugače.

Nastopa se po vrstnem redu prijav. Moderatorka Mojca je skrbela za vodenje dogodka in tu je pokazala svojo vrhunskost.

Po vsakem nastopu se je nastopajoči vrnil med publiko in komisija dvignila listke z ocenami in Mojca jih je zapisala v tabelo slamarjev/-k. Nastopajoči običajno ne vedo, kdo jim je dal kakšno oceno. Po prvem krogu, kjer je bilo sedem nastopajočih, je Mojca seštela ocene in v drugi krog se je po dogovoru uvrstilo pet najboljših.

Po drugem krogu se v finale uvrstita dva najbolje ocenjena.

Na naši slam prireditvi se je zgodilo, da sta dva imela enake ocene in smo imeli izjemoma tri finaliste.

V finalu so nastopili Mateja Mohorko, Mišel Ristov in Matic Ačko.

Izbira zmagovalca je prav posebna. Vsi trije so se obrnili stran od občinstva in Mojca jim je dala številke. Občinstvo je potem izbralo zmagovalca z aplavzom. Zmaga tisti, ki dobi najglasnejši aplavz.

Končna zmagovalka je bila Mateja Mohorko, ki je dobila simbolično nagrado.

Zahvaljujemo se Mestni občini Celje za finančno podporo.

Mojca Frim - moderatorka	Bojan Ekselenski - nastop	Darinka Brečko - nastop
Eva Kokalj - nastop	Marjan Škoda - nastop	Matic Ačko - nastop
Mišel Ristov - nastop	Mateja Mohorko - nastop (zmagovalka)	Matej Krajnc - glasba
Pred finalnim ocenjevanjem z aplavzom

Oglejte si:

Foto: Bojan Ekselenski in Mateja Mohorko

23. 5. v Knjigarni Antika: Predstavitev nove knjige mag. Aleša Jelenka

Literarni večer z gostom večera ALEŠEM JELENKOM (pesnik, pisatelj, urednik in fotograf) smo se pogovarjali o njegovi pesniški zbirki TERRA INCOGNITA.

Večer je povezoval dr. Zoran Pevec.

Foto: Bojan Ekselenski

17. 5. 2023 Predstavitev Supernove in zbirke Medgalaktične pripovedke Matjaža Marinčka v Celju

Bojan Ekselenski je vodil literarni večer, posvečen predstavitvi Supernove 14, ki je vstopila v 8. letnik obstajanja in bo kmalu presegla jašubeg en Jered.

Predstavitev revije je zasedala prvo polovico literarnega dogodka. Bojan je na kratko predstavil vsebino revije in prebral nekaj drobnarij. PDF revije je seveda dostopna.

V drugem delu se je Bojan pogovarjal z Matjažem Marinčkom, kjer sta razdrla nekaj zanimivih o njegovem ustvarjanju. Zbirka kratkih zgodb je čistokrvna znanstvena fantastika, ki je danes že precej redka in pogrešana dobrina.

O knjigi seveda nima smisla na veliko razpravljati, potrebno jo je prebrati. Nekaj Matjaževih zgodb je tudi v Supernovi, zato sta predstavitvi še kako sodili v isto prireditev.

Matjaž Marinček se je predstavil:

Rodil sem se 9. avgusta 1951 v Ljubljani, očetu zdravniku in mami gospodinji. Osemletko sem začel na Cankovi, končal v Radljah ob Dravi, maturiral pa sem leta 1970 na ravenski gimnaziji. Istega leta sem se vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani , ves čas tudi obiskoval predavanja na slavističnem oddelku Filozofske fakultete, diplomiral pa nisem nikjer.

Ves čas je aktivni prostovoljec v mnogih društvih in organizacijah. Leta 2019 je prejel zlato priznanje JSKD za literaturo.

Nastopajoči in sodelujoči na predstavitvi

Za glasbeno obogatitev dogodka so izvrstno poskrbeli učenke in učenci Glasbene šole Celje, konkretno Kvarteta trobent v sestavi Martin Jager, Gašper Maslo, Aljaž Prislan in Sven Bukovec.

Zaigrali so: D. S. Bortniansky: O light of life, Angleška trad.: The Oak and The Ash, prir. M. Story: Celebration.

Mentor prof. Dejan Podbregar.

Za sofinanciranje revije in dogodka se zahvaljujemo:

Kvartet trobent (mentor prof. Dejan Podbregar)

Bojan Ekselenskis e pogovarja z
Matjažem Marinčkom

Oglejte si plakat PDF.

Foto: Bojan Ekselenski in Mira Gorenšek

Sferakon 2023 v Zagrebu

Sferakon v Zagrebu, letos v 45. izdaji in 40. izdaji pod zadajšnjim imenom, pa je nekaj precej drugačnega od NMN, čeprav gre za fantazijo. Sferakon organizira Društvo za znanstvenu fantastiku SFera, verjetno najstarejše društvo za (znanstveno) fantastiko na območju nekdanje Jugoslavije.

Sferakon se je odvijal tudi v koronskih časih, in sicer na prostem. Leta 2022 se je vrnil v svoje staro domovanje – FER (Fakultet elektrotehnike i računarstva) na Unski ulici 3. Društvo ima dolgo zgodovino in je ohranjalo kontinuiteto. Razvijalo seje skupaj z razvojem fantazijskih žanrov. Ves čas pa je ostala klasična konvencija z velikim poudarkom na fantazijski književnosti.

Kronologija zgodovine konvencije je tudi dragocen pomnik o razvoju popularizacije fantazijskih žanrov:

1976 – ustanovljeno Društvo za znanstvenu fantastiku Sfera
1977 – Prva konvencija, ki se je takrat imenovala Zagrebački dani znanstvene fantastike.
1981 – Prvič je bila podeljena nagrada Sfera.
1983 – SFeraKon je postalo uradno ime konvencije.
1986 – SferaKon je bil prvič domovanje Eurocona, evropske konvencije
1995 – Začelo se je z izdajanjem Sferakonske zbirke (literarne).
2008 – Predstavitev Vitezov in Čarovnikov na Sferakonu.
2009 – Prvo cosplay tekmovanje.
2012 – Že drugič je bil skupaj s Sferakonom še Eurocon, kjer je sodelovala tudi slovenska ekipa v sestavi Andreja Ivanuše in Bojana Ekselenskega, sofinancer odprave je bila Javna agencija za knjigo RS.
2020 – SFeraKORon – virtualna konvencija in oktobra še Sferakon na prostem v parku Ribnjak (tudi Celjsko literarno društvo je bilo zraven)
2022 – Vrnitev konvencije v FER.

Letošnja ekspedicija je bila malce številčnejša, kot običajno. Poleg rednega »inventarja«, Bojana Ekselenskega in Andreja Ivanuše, se je konvencije udeležil tudi Dominik Lenarčič, pomočnik urednika Supernove. Na stojnici smo predvsem razkazovali dobrote celjskega literarnega društva in predstavljali možnosti sodelovanja s hrvaško sceno.

Na stojnici Celjskega literranega društva

Na konvenciji smo bili edino društvo ali skupnost iz Slovenije. Zaradi težav pri registraciji predstavitve, nismo imeli uradne predstavitve, kar ni bilo nič hudega.

Bojan Ekselenski se je udeležil srbsko-hrvaške predstavitve zbirke hororja Besan, kjer je že redni avtor (sodeluje od 3. izdaje in je edini iz Slovenije). Na predstavitvi so Snežana Kanački, Filip Hanzek, Leotin Čapo Milenić in Bojan Ekselenski so poleg samega sodelovanja v projektu Besan predstavili še svoje delo in kaj jim daje ustvarjalni navdih. Zbirka Besan bo letos izšla že v peti izdaji.

Ekipa predstavitve zbirke Besan

Bojan o svojem delu

Druga predstavitev, kjer je sodeloval Bojan Ekselenski, je bilo srbsko Udruženje Sci-Fi. Tihomir Jovanović je predstavil delovanje društva in predvsem zbirko Regia Fantastica, kjer že nekaj let redno sodeluje tudi Bojan Ekselenski. Ob tej priliki sta predstavila tudi potek priprave in izdaje antologije slovenske fantastike v Srbiji – Svedočenja stranih svetova, ki je izšla leta 2022.

Na konvenciji je bilo ogromno ljudi, oblečenih v različne fantazijske like. Na stojnicah je bilo ogromno različnih izdelkov.

Za razliko od slovenske NMN je bila tukajšnja populacija v povprečju starejša, kar priča o tradiciji ljubiteljske scene. Tudi knjižna ponudba je bila obširnejša in bogatejša. Domači avtorji pri resnih založbah pokrivajo precej širok žanrski lok, kar je seveda posledica dolgega razvoja. V Sloveniji šele čakamo na nekatere klasike ZF, ki so na Hrvaškem že nekajkrat ponatisnjeni.

Pomemben del konvencije so tudi častni gostje. Ti so večinoma iz literarnih sfer (sem štejem tudi stripe), a so tudi iz filmske industrije.

Letos so bili:

Samantha Shannon (Velika Britanija), avtorica nekaj distopičnih in fantazijskih romanov in zbirk. Na konvenciji je bil predstavljen prevod The Priory of the Orange Tree (založnik Hangar 7).

Nicole de Boer (Kanada) je igralka, ki je znan po svoji vlogi Ezre Dax v Star Trek: Deep Space 9. Ima še nekaj pomembnih vlog.

Lolita Fatjo (ZDA) je poznana predvsem v svetu Star Trek, kjer bila koordinatorka scenarijev, tudi producentka, sodelovala je tudi v filmih First Contact in Generations. Zdaj deluje kot agent igralcem ZF filmov in tudi glasbenikom. Kot insajderska poznavalka franšize Star Trek je večkrat gost konvencij.

Zahvala za sofinanciranje udeležne:

Imperialca sta zagrozila Gizmu	Gizmo varuje svoj literarni dom
Predstavitev beograjskega Sci Fi in Bojanovo sodelovanje	Specialni cosplay lik
Še ena skupinska ekipe Besan	Nekaj zbirk

Več: Spletna stran Sferakona

Foto: Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič

6. 5. 2023 - Na meji nevidnega v Ljubljani

Na meji nevidnega (NMN) je po svoje precej drugačen dogodek od Sferakona. Če je Sferakon preslikava klasičnega srečanja ljubiteljev fantazije, je NMN slovenski Comic-con.

Konvencijo organizira društvo KUD Šmaug. Če konvenciji rečemo slovenski comic-con, smo zadeli bistvo. Že od samega začetka so v ospredju cosplay, ki je tesno navezan predvsem na ameriške fantazijske franšize.

Najprej nekaj o zgodovini Na meji nevidnega (NMN). Prvi NMM je bil v Plesni šoli Bolero leta 2013. V letih 2020 in 2021 ni bilo fizične izvedbe, samo daljinska. Tako smo bili letos, ob deseti obletnici obstoja, priča 9. fizični izvedbi. Konvencija se je od svojega začetka selila in je končno pristala v edinem prostoru, kamor glede na obseg in namen sodi – na Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Ves čas se fizično širi in sledi trendom.

NMN precej zvesto sledi slovenskim trendom in program Predavalnice je dober odziv na programske smernice pri resnih založbah.

Tudi resna literarna javnost se je začela ozirati po žanrski književnosti, kar dokazuje tudi majsko Prepišno uredništvo LUD Literature, ki je imelo tudi na NMN svoj delež pozornosti. Omeniti moram še O.B.O.D., ki s svojim podkastom hranijo slovensko lakoto po žanrskih vsebinah.

Šele zadnjih nekaj let so nekatere resne založbe dale priložnost domačim avtorjem/-cam in izdale prve ali tudi že druge dele večinoma mladinskih fantazijskih trilogij, kar se je izkazalo tudi na NMN, kjer so se kot gostje in sodelujoči v programu pojavili:

Julija Lukovnjak (Edgar kaos) – Goga in Sanje
Monika Pavlovič (V objemu temnih zveri), Primus
Davorka Štefanec (Strašilka), Mladinska knjiga

Te založbe so se pojavile tudi s svojimi bolj ali manj obsežnimi stojnicami in kazale tudi slovenska dela.

Tako smo na stojnicah Goge, Mladinske knjige, primusa in Sanj lahko videli sveža slovenska dela. Posebej Primus ima že kar dober nabor avtoric in avtorjev.

Še pred nekaj leti je bila slovenska fantazijska književnost prisotna samo v samozaložniški obliki. Ta razvoj vse, ki že dlje časa delujemo na fantazijski sceni, navdajajo z upanjem in veseljem, da bo šel razvoj naprej in bo fantazija počasi odrasla in ne bo o(b)stala pri mladinskih trilogijah.

Bojan Ekselenski je bil naprej sam, zatem pa v okviru Celjskega literarnega društva na vseh izdajah NMN (enkrat je manjkal, a so ga odlično nadomestili drugi člani društva). Veteran je tudi Andrej Ivanuša, ki je spustil samo prvo izdajo NMN. Nekaj časa, nekako do leta 2019 (korone), je bila njuna stojnica edina, ki je ponujala slovensko fantazijsko književnost.

Vsekakor so za razvoj fantazijske književnosti potrebne tudi večje založbe, ki imajo kadrovske in finančne vire za resen in celovit pristop. Samozaložniki so dopolnilo in razvojna alternativa, morebiti pionirji na področju novih smeri, nikakor pa ne morejo biti temelj.

Celjsko literarno društvo je tokrat na konvencijo pripeljalo svoje izdaje, kot je 13. številka Supernove in zadnji dve knjigi v izdaji društva (Pisateljski izzivi, Od neandertalske grobnice mimo Celjskega stropa po drugačni poti zgodovine). Na stojnice so bile tudi nekatere knjige Bojana Ekselenskega in Andreja Ivanuše.

Srž konvencije je bilo cosplay tekmovanje. V konkurenci so nastopali s svojimi lastnimi izdelki, saj za tekmovanja ne štejejo kupljeni kostumi. V domače izdelke je vgrajeno ogromno časa, sredstev in veščin, zato poklon vsem sodelujočim.

Med stojnicami se je sprehajalo ogromno vsaj malo v kostume fantazijskih likov odetih ljudi. Konvencija je bila tokrat v dveh nadstropjih.

Poleg različnih izdelovalk in izdelovalcev marsičesa, je bilo tudi veliko za ljubitelje namiznih in računalniških (elektronskih?) iger, odvijale so se delavnice in razstave. Pojavili so se praktično vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s fantazijskim.

Organizator je 3000 vstopnic, kolikor jih prenese prostor konvencije, razprodal že zgodaj popoldne. Zjutraj, ob odprtju konvencije, so ljudje na vstopnice čakali v dolgi vrsti. Gneča je bila nekaj časa res nepopisna in pri stojnici Celjskega literarnega društva se je zvrstilo ogromno ljudi. Lepo se je pogovarjati z ljudmi, ki so prebrali tvoje knjige in jih zanima, kaj pride v bližnji prihodnosti. Obisk konvencije kaže, da je v Ljubljani, od koder je bila velika večina obiskovalk/-cev, res veliko zanimanje za fantazijo.

Organizatorju seveda pohvale, da je vse skupaj zgledno obvladoval in tudi za jesti in piti je bilo organizirano.

Zahvala za soninanciranje udeležbe:

Bojan Ekselenski z enim od cosplay likov

Andrej Ivanuša z enim od cosplay likov

Scena je bila silno pisana

Več o NMN na spletni strani ...

Foto: Bojan Ekselenski in neznana dobra duša

19. april v Celjski kulturnici: Aljoša Peperko

Aljoša Peperko je matematik s pesniško dušo. Izdaj je nekaj zanimivih pesniških zbirk, vsaka posebej je vredna branja in razmisleka.

Memi Pizulin se je z njim pogovarjala o poeziji in še čem.

Za glasbo je poskrbela Glasbena šola Celje pod vodstvom mentorice prof. Marije Božnik:

Jan Savinek, ki bo igral na diatonično harmoniko:

Franc Šegovc: Kam le čas beži (valček),
Johan Schrammel: Wien bleibt Wien (Dunaj ostane Dunaj (koračnica),

Dunja Bursać, na klavirsko harmoniko bo zaigrala:

Roullette: Tango Roullette (tango)
Srbska ljudska: Tamo daleko (valček v molu)

Zahvala za sofinanciranje:

Oglejte si plakat PDF.

Foto: Bojan Ekselenski

18. april v Knjigarni Antika: dr. Zoran Pevec se je pogovarjal z Lilo Prap

Lilo Prap poznamo vsi. Priljubljena mladinska avtorica, ki ilustrira in piše, se je predstavila v lični Knjigarni Antika. Organizacija: Knjigarmna in antikvariat Antika.

Foto: Bojan Ekselenski

21. marec v Osrednji knjižnici Celje: Predstavitev nove pesniške zbirke dr. Zorana Pevca

Kristijan Koželj je vodil predstavitev nove pesniške zbirke, Beckett - moj advokat, Zorana Pevca v Osrednji knjižnici Celje.

Foto: Bojan Ekselenski

7. marec v Knjigarni Antika: dr. Zoran Pevec je predstavil dr. Leonoro Flis

Z gostjo večera dr. LEONORO FLIS (pisateljico, predavateljico, prevajalko, literarno in filmsko kritičarko ter prejemnico postdoktorske Fulbrightove raziskovalne štipendije), se je dr. Zoran Pevec pogovarjal o njeni knjigi kratkih zgodb z naslovom ENAKOZVOČJA.

Foto: Bojan Ekselenski

28. 2. v Knjigarni Antika: Literarni večer z mag Matejem Krajncem

Knjigarna Antika je povabila na premierno odkritje "Teorija doktorja Shouta", novega doprsnega proznega dela Mateja Krajnca, ki je kar 20 let čakalo v backupu, da se ga avtor vendarle usmili. Po zaslugi prevajalca Andreja Perica, se je našlo in se pri društvu KVAKAS tudi obelodanilo. Več o tem in o nekaterih novih pesniških zbirkah, med drugim: Wilko, Ljubljana in Greatest hits vol. 2. nam bo govoril in igral avtor sam, ker je vse skupaj tudi uglasbil.

Foto: Bojan Ekselenski

15. februar v Celjski kulturnici: Stojan Knez

Celjsko literarno društvo je priredilo prav posebno literarno poslastico.

Memi Pizzulin je predstavila našega člana Stojana Kneza, vsestranskega literarnega ustvarjalca. Skozi pogovor ste spoznali širino njegovega pisateljevanje.

Za glasbo so poskrbeli učenci in učenke Glasbene šole Celje - Ažbe Blatnik, Simon Košir in Tjaša Uranjek. Mentorica je bila prof. Irena Anžič.

Zahvala za sofinanciranje:

Oglejte si plakat PDF.

Foto: Bojan Ekselenski

14. 2. v Knjigarni Antika: 4 x 8 minut »Hiše poezije«

Kulturni večer po Prešernovem dnevu: 4 x 8 minut »Hiše poezije«

Svoje nove pesniške zbirke so predstavili uveljavljeni slovenska pesnica in pesniki:
Miriam Drev, Andraž Polič, Ivan Dobnik in Zoran Pevec
(Andraž Polič je bil glasbeni gost).