Zdenka Jagodič

O sebi ...

Zdenka Jagodič, rojena v Celju 1955, sedaj se je ponovno vrnila v Celje. Po poklicu ekonomske stroke vse življenje je opravljala delo v računovodstvu, od 2006 dalje pa tudi storitve nepremičninskega posredovanja. Od leta 1992 do upokojitve 2012 tudi lastnica in odgovorna oseba v podjetju Teps d.o.o. v Celju.

Osnovno šolo je obiskovala v Grižah v stari šoli, kjer je danes gospodarski objekt. V šoli je bila vključena v pevski zbor in rada je recitirala pesmi. Pesmi jo spremljajo skozi celo življenje, a največ je bilo petih pesmi v različnih pevskih skupinah – v cerkvenem zboru, v zboru pevk skladateljev Ipavcev, ljudski pevci iz Dobrine in pevska skupina Vedeževi črički. S pisanjem poezije je začela leta 2001, ustvarjala kar nekaj let in sicer v mestu skladateljev Ipavcev v Šentjurju v Zgornjem trgu. Bila je bližnja soseda »ipavčeve hiše« in sicer je živela tri hiše naprej od ipavčeve proti Botričnici. Živela je v staromeščanski stavbi z debelimi obokanimi stropovi, kjer so baje bili nekdaj zapori. Ob jutranjih sprehodih ob sončnem vzhodu, ko se je vračala domov, se zazrla v nebo in na drugi breg Svete Rozalije in pesem je privrela iz srca. Mesto ustvarjanja je prostor, kjer stoji še vedno ta objekt, na nepozabni čudoviti točki osrčja ustvarjalnosti v mestu Šentjur. Razumem dobro, zakaj so imeli skladatelji Ipavci tolikšno mero navdiha, kajti ta lokacija je izjemna za ustvarjalce.
V kasnejših letih je nastalo še nekaj poezije, a ne v tolikšem obsegu kot prej. Svojo realizacijo pesniške dejavnosti zakjučuje s pomočjo Celjskega literarnega kluba in njihovih zastopnikov gospoda Bojana Ekselenski, Ivana Janeza Domitroviča, Anamarije Justin in tajnice gospe Mire.

Svoje pesmi je predstavila v mestni hiši Maribor, skupaj s pesnico Jerico Jerala iz Ljubljane. Nekaj pesmi je bilo objavljenih v Šentjurčanu, eno pa je poslala na seminar po imenu »Podim«, ki jo je objavila v svojem izobraževalnem gradivu, dve pesmi pa je objavilo planinsko društvo Planika Maribor v svojem glasilu skupaj z njihovim članom Jožetom.

Veliko pesmi je napisanih za posamezno osebo, kateri je namenila ob njenem praznovanju ali po naročilu koga bližnjega, nekatere so oživele v stiku z naravo, z občudovanjem naravnih lepot posameznih krajev, vse pa nosijo v sebi sporočilo pozitivnega navdiha in dobre želje. Življenje se je osebam običajno hitro obrnilo na bolje. Življenje je nenehno odkrivanje novega ali starega v novi podobi. To je pot, ki se konča ob našem slovesu.

Življenje ustvarjamo sami, nekaj smo podedovali, nekaj nam je dala okolica in kaj nastane »Jaz«.

Zdenki lahko pišete, pošljite e-goloba in naročite pesniško zbirko:

Lahko jo tudi kličete na GSM:

041 653 378

Dražilnik pensiške zbirke Začuti srečo