Avtorice in avtorji Supernove

Avtorice in avtorji Supernove je zanimiv nabor avtorskih imen iz Slovenije in tujine. V reviji zaradi omejenega prostora niso recimo slike ipd.

Na seznamu so trenutno avtorji(-ice), ki so objavili v drugi številki. Kmalu bodo dodani tudi avtorji prve številke.

Avtorice in avtorji so tukaj po abecednem vrstnem redu. Kjer ni drugače navedeno, so fotografije prispevali avtorji sami.

Adnadin Jašarević, BiH

  • Biografsko – bibliografska zabeležnica
  • Rojen v Zenici 9. 3. 1967. Diplomiral novinarstvo na FPN Sarajevo.
  • Kot novinar je delal pri dnevniku »Oslobođenje«, »NTV« in »RTV Zenica«. Od leta 2007 je direktor Muzeja Zenica.
  • Osnoval je prvo BH šolo stripa 1995.
  • Ureja edicijo »Tragovima bosanskog kraljestva« (PO sledovih Bosanskega kraljestva9, regionalne zbirke fantazijskih zgodb in organizira istoimenski festival fantazijske književnosti od leta 2006.
  • Objavil je trinajst knjig, med drugim prvi BH roman epske fantazije.

Nagrade

  • Za knjigo zgodb »Kuća bez prozora« (Hiša brez oken) je dobil nagrado MKM »Zeničko proljeće« (Zeniška pomlad) za najboljšo knjigo, objavljeno 2007 in še »Nagradu fondacije za izdavaštvo« (Nagrado založniškega sklada).
  • Adnadin je dobitnik nagrade »Zaklade Fra Grgo Martić« (Sklad Fra Grgo Martić) za najboljšo BH otroško knjigo leta 2013, nagrado za najboljšo otroško knjigo v regiji »Mali princ« (za Hrvaško, Črno Goro, Srbijo ni Bosno in Hercegovino) in tudi »Godišnju nagradu Društv pisaca BiH za najbolju dječiju knjigu« (Letno nagrado Društva pisateljev BiH za najboljšo otroško knjigo). Gre za knjigo zgodb za otroke »Tamoiza«.
  • Dobil je nagrado »Zlatno pero«, (Zlato pero) za najboljšo neobjavljeno zgodbo za otroke v BiH leta 2015.
  • Je dobitnik nagrade NIŠP »Naša riječ« (Naša beseda) za najboljšo zgodbo, tretje nagrade 2006. in druge 2016.

Organiziral je zadnje izdaje zbranih zgodb Ćamila Sijarića »Hiljadu i jedna noć« (Tisoč in ena noč) (2014. v Črni Gori) in panorame kratkih zgodb z natečaja NIŠP »Naša riječ« (Naša beseda) v Zenici, »Deset proljeća« (Deset pomladi), 2006.
Poleg vsega je stalni sodelavec v časopisih Društva pisaca (Društva pisateljev) »Život« (Življenje), »Bosanska vila« (Bosanska vila), »Motrišta« (Perspektiva), »Krijesnica« (Kresnica) in »Znak Bosne« (Znak Bosne).

Je tudi član Društva pisateljev BiH.

OBJAVLJENE KNJIGE:

  1. Merenje srca, poezija, 1989. – Kulturno prosvjetna zajednica „Nedjeljko Radić“ Zenica
  2. U dvorani ogledala, priče, 1999. – Erudit, Zenica
  3. Početak ruže, poezija, 2001. - Udruženje književnika ZDK, Zenica
  4. Nedovršeni svijet, roman, 2002. – BZK Preporod, Zenica
  5. Deveta umjetnost iz krivog ugla, eseji, 2004. - Udruženje književnika ZDK, Zenica
  6. Poništenje ruže, poema, 2005. – BZK Preporod, Zenica
  7. Nedovršeni svijet, roman, 2006. - Udruženje književnika ZDK, Zenica, II izdanje
  8. Kuća bez prozora, 2008. – Zalihica, Sarajevo
  9. Mit o Heleni, poezija u prozi, 2010. - Zalihica, Sarajevo
  10. Društvo tragača, roman, 2011. – ZORO, Zagreb
  11. U dvorani ogledala, priče, 2012. – Muzej grada Zenice, Zenica, II izdanje
  12. Tamoiza, priče, 2013. – Fondacija Fra Grgo Martić, Kreševo
  13. Družba stvarnih sjena, roman, 2016. – Festival Refesticon Bijelo Polje, Crna Gora
  14. Male pjesme u prozi”, poezija u prozi, 2016. – Prosvjeta Zenica

Borislav Mišić, Srbija

Borislav Mišić je rojen 6. 5. 1974 v Reki, od leta 1995 živi v Novem Sadu, kjer je diplomiral na Pravni fakulteti.

Zgodbe ima objavljene v zbirkah:

  • »V-Fantastične priče iz ravnice« (V-Fantastične zgodbe iz ravnice) - izdajatelj NNK Internacional, Beograd
  • »Nešto diše u mojoj torti« (Nekaj diha v moji torti) – izdajatelj Arete, Beograd
  • »Dvojni skok« (Dvojni skok) – Istrakonska zbirka, Pazin

Objave ima še v časopisih:

  • Časopis za književnu fantastiku UBIQ (Časopis za književno fantazijo UBIQ)
  • Časopis Marsonic
  • Časopis Znak Sagite
  • Časopis za folkloru i fantastiku Omaja (Časopis za folkloro in fantazijo Omaja)
  • V mnogih e-časopisih.

Objavljena knjiga:

Zbirka zgodb »Vila šatorica« - izdajatelj Izdavačka kuća (Založba) Presing

Dare Gozdnikar, Slovenija

Dare Gozdnikar je član našega društva, zato ima spodoben spletni prostor na naši strani.

Deborah Walker, Velika Britanija (Anglija)

Deborah Walker ima izjemno bogat ustvarjalni opus.

Po štiridesetih letih zavlačevanja je Deborah mislila, da njeno pisanje le ni brez smisla. Pisati je začela leta 2009 in si rekla, da bo srečna, če bi ji objavili vsaj eno zgodbo. Ob hitrem preletu zadnjih šestih let je zelo zadovoljna s svojimi prodajnimi rezultati.

Deborah ima veliko najljubših pisateljev kratkih zgodb, med njimi so Philip K. Dick, DH Lawrence, HP Lovecraft, Ursula K. Le Guin, Tanith Lee, Al Reynolds, Robert Silverberg, Liz Williams, Scott Wolven, Chelsea Quinn Yarbro in Eudora Welty.
Deborah je odraščala v najbolj angleškem mestu v državi, vendar je kmalu preselila v London, kjer zdaj živi s svojim partnerjem Chrisom in dvema najstniškima sinovoma.

Deborah najdeš v Britanskem muzeju, kamor gre po navdih za naprej. Na njenem blogu (http://deborahwalkersbibliography.blogspot.com/ ) je njena obširna bibliografija. Njene zgodbe so se pojavile v Nature's Futures, Cosmos, Daily Science Fiction in The Year's Best SF 18. Zgodbe so bile prevedene v ducat jezikov.

Njene pesmi so se pojavili v Dreams & Nightmares, Star*Line and Enchanted Conversation.

Deborah piše horor in temno fantazijo pod psevdonimom Kelda Crich. Keldo najdeš v London's medical museums ali na blogu: http://keldacrichblog.blogspot.co.uk/. Tam lahko začutite dorbno rivalstvo med Deborah in njen temno polovico Keldo. Keldina dela so se pojavila v Lovecraft E-zine, Journal of Unlikely Acceptances, Dreams from the Witch House in v After Death anthology, nagrajeno z nagrado Bram Stoker Award. Keldine pesmi so bile objavljene v Nameless, Cthulhu Haiku II in v Future Lovecraft anthology.

Dragić Rebrenović, Črna Gora

Dragić Rabrenović je rojen leta 1979 v Podgorici, živi in dela v Bijelem Polju. Diplomiral je novinarstvo na Fakulteti političnih ved Univerze v Beogradu, kjer je magistriral iz smeri Komunikologija. Direktor je Radija Bijelo Polje in predsednik Upravnega odbora "Unije lokalnih javnih emitera Crne Gore (ULES CG)". na literarnem področju je eden od začetnikov in organizatorjev Regionalnega festivala fantastične književnosti REFESTICON. POleg tega je tudi sekretar združenja "Umjetnost bez granica". Piše pesmi, kratke zgodbe in kolumne. Zgodbe ima objavljene v zbirkah "Bosanska kraljica Katarina" (FFK Zekon, 2011), "Priče o vinu" (FFK u Pazinu, 2012), "Psiho pita" (Istrakon, 2013), "Bosna srebrena" (Zekon, 2014), v antologijah "Slavin poj" (2013) in "Regia fantastica" I in II (2015, 2016), kot i v zbirkah "Nevidbog", "Prsten sa one strane sna" in "Makrokozma 21" (Refesticon 2013, 2014. i 2016) in "Priče o manjinama" (FFK u Pazinu, 2017).

Edo Rodošek, Slovenija

Edo Rodošek se je rodil leta 1932 v Novem Sadu kot mlajši od dveh otrok Antona in Alojzije Rodošek. Po očetovi smrti se je vrnil v Ljubljano, kjer je že od srednješolskih let sodeloval pri izdajanju dveh dijaških glasil. Njegovo zanimanje je bilo deljeno med literaturo in gradbeništvom.
Od leta 1972 je honorarno predaval na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, nekaj let pozneje je doktoriral, se zaposlil tam kot izredni profesor (izvoljen leta 1977), 1981 je opravil doktorat in 1983 postal redni profesor.

Edo je predvsem znan v tujini, saj ima 93 objav v magazinih v ZDA, GVeliki Britaniji, Kanadi, Novi Zelandiji in Indiji. Tam ima tudi samostojno zbirko zgodb. Bibliografija objav v tujih revijah presega obseg te predstavitvene strani.

Napisal je tudi nekaj knjig v slovenščini, gre za romane in zbirke zgodb.

Zbirke v slovenščini:

  • Temna stran vesolja: fantastične in znanstveno fantastične zgodbe, Domžale, (1997) (COBISS)
  • Čar iskanja, Ljubljana, (1997) (COBISS)
  • Sence neznanega, Ljubljana, (1998) (COBISS)
  • Spokojni svet, Ljubljana, (2000) (COBISS)
  • Nauči me sanjati, Ljubljana, (2000) (COBISS)
  • Geneza, Ljubljana, (2000) (COBISS)
  • Obračun, Ljubljana, (2000) (COBISS)
  • Pravici je zadoščeno, Ljubljana, (2001) (COBISS)
  • Dolgo iskanje, Ljubljana, (2001) (COBISS)
  • Odmev Tišine, Ljubljana (2007)
  • Beyond perception, angleščina (2007)
  • Naivnež, avtobiografski zapisi; Ljubljana (2010)
  • Korak v neznano - Osemanjst zgodb, kis e še niso zgodile (2017)

Romani

  • Feniks, mogoče, Ljubljana, (2001) (COBISS)
  • Skoraj enaki, Ljubljana, (2003) (COBISS)
  • Močvara, Ljubljana (2005)
  • Strašigrad, Ljubljana (2008)

Poezija

  • Mesečina, Ljubljana (2007)

Frank Roger (Florimond De Cuyper), Belgija

Rodil se je leta 1957 v Gentu v Belgiji.

Njegova prva zgodba je nastala leta 1975. Od takrat so njegove zgodbe objavljene v več jezikih, v mnogih revijah, antologijah in drugje. Od leta 2000 je tudi zbirke zgodb objavil v različnih jezikih. Poleg pisanja fikcije ustvarja kolaže in grafična dela v skladu z nadrealistično in satirično tradicijo. Objavlja jih v različnih revijah in knjigah. Do zdaj so objavili nekaj sto njegovih kratkih zgodb v 38 jezikih.

Njegova dela so prevedena tudi v slovenščino, objavljena so bila v fanzinu Jašubeg en Jered in lani tudi v Vsesledju.

Izdal je tudi nekaj knjig, a o podrobnostih na precej zabavno narejeni spletni strani: www.frankroger.be.

Foto: spletna stran frankroger.be.

Gerd Maximovič, Nemčija

Nemški avtor Gerd Maximovič se je rodil 29. avgusta 1944 in je upokojeni učitelj. Kot ljubitelj in aktiven v nemškem fandomu je začel pisati kratke zgodbe. Njegove prve objave v nemških fanzinih so bile zgodbe za pol strani (miniature). Kasneje je postal poklicni pisatelj, objavlja v revijah, kot so Playboy ali Omni. V nemški reviji ER je zmagal na tekmovanju zgodb (z zgodbo SF) v konkurenci več kot 70 avtorjev. Dobil je tudi nagrado ESFS za zgodbo "The Red Crystal Planet" (Stresa 1980). Objavljal je tudi pri dobro znanem nemškem založniku Suhrkamp (http://www.suhrkamp.de/). Čeprav je profesionalni avtor, objavlja del svojih zgodb v fanzinih in drugih brezplačnikih tudi brezplačno. Eden od njih je tudi Supernova.

Wiki: https://de.wikipedia.org/wiki/Gerd_Maximovic (nemščina)

Še dodatni podatki: http://www.isfdb.org/cgi-bin/ea.cgi?166424

Lawrence Schimel, ZDA, Španija

Lawrence Schimel se je rodil v New Yorku leta 1971 in živi v Španiji od leta 1999. Piše v španskem in angleškem jeziku in je objavil več kot 100 knjig mnogih različnih žanrov, kot avtor ali antologist, vključno CAMELOT FANTASTIC, STREETS OF BLOOD: VAMPIRE STORIES FROM NEW YORK CITY and FAIRY TALES FOR WRITERS.

Objavil je svoja dela (in prevode) v ISAAC ASIMOV'S SCIENCE FICTION MAGAZINE, STRANGE HORIZONS, PERSISTENT VISIONS in številne druge časopise. Objavil je v več kot 200 antologijah, kot so THE RANDOM HOUSE BOOK OF SCIENCE FICTION STORIES or NEIL GAIMAN'S SANDMAN: THE BOOK OF DREAMS.

Foto: Wikipedija

Na spletu: https://en.wikipedia.org/wiki/Lawrence_Schimel

Nagrade:

Leta 2002 je dobil »Rhysling Award for Best Long Science Fiction Poem« za pesem »Kako ustvariti človeka«. Lawrence je 2x dobitnik »Lambda Literary Awards«. Dobil je še številne druge nagrade za svoje delo na različnih področjih in žanrih.

Med drugim je dobil tudi »Zlato hruško za prevedeno otroško knjigo« z naslovom »Cecilija in zmaj«.

Slovenski prevodi:

  • Cecilija in zmaj
  • Boš bral knjigo z mano?
  • Spuščanje zmajev
  • Sosedje in prijatelji
  • Tak kot drugi

Milena Stojanović, Srbija

Rojena je 21.03.1988. in živi v Paračinu. Živi z očetom, dedkom in babico. Končala je osnovno šolo Momčilo Popović - Ozren, srednjo ekonomsko-trgovsko šolo v Paračinu, na koncu še fakulteto za management.

Piše zgodbe z elementi slovanske mitologije in je njen velik ljubitelj. Inspiracijo najde v glasbi, slikah in naravi. V prostem času poleg pisanja obožuje branje in igra na bas kitaro. Zadnja leta se intenzivno zanima za slovansko mitologijo in religijo, in o tem pogosto piše v svojih zgodbah, zato zanje neredko pravijo, da so kot bajke.

Njen cilj je skozi pisanje pokazati ljudem, da ni najpomembneje imeti obilje denarja, dobre avtomobile, bogastvo, temveč da obstajajo stare vrednote, na katere so vsi pozabili, na vero, poštenje, zdravje, prednike ... Milena je v Srbiji edina ženska, mlajša od 30 let, ki piše epsko fantazijo. Nadalje je edina, ki piše o slovanski mitologiji ter srednjeveški Srbiji, njenih legendah, zgodovini in dogodkih, kot tudi o pozabljenih mestih in običajih, ki so povezani na to obdobje. Mnogi bralci pravijo, da Milena zna narediti zaplet, enakovreden J. K. Rowlingovi, ki je ena od Mileninih vzornic.

Objavljenih ima preko sto zgodb na različnih straneh, zbornikih in magazinih. Zgodba "Vodenica" je objavljena v časopisu "Omaja", "Ratna vila" v posebni številki "Omaje", posvečeni 1. Svetovni vojni. Mnoge zgodbe so objavljene na straneh knjigepravac.com, konkursiregiona.net, avlija.me, kreativni-magazin.com, blacksheep.com, slovoslovlje.com, časopisu Slava, v fanzinu Arsenik, magazinu Slovoslovlje, internet magazinu Veles, posvečenem slovanski mitologiji, v številkah 15. 17. i 18. Ubiga, časopisu ki je na tamkajšnjem prostoru najbolj znan časopis za znanstveno fikcijo. Objavila je tudi v posebnih številkah črnogorskega časopisa Avlija ... Zastopana je v antologiji Đavolji prst, v organizaciji Refestikona in radija Bijelo Polje, kjer je njena zgodba našla mesto ob boku znanih avtorjev. Zastopana je tudi v Refesticonovem zborniku Makrokozma 21, z zgodbo Stazama sunca i života ter zborniku sodobnih ljubezenskih zgodb z zgodbo Prelazak, Kreativne radionice Balkan, tudi tu ob znanih pisateljih in pisateljicah.

Milena je dobitnica tretje nagrade Biblioteke Nastasijević iz Gornjega Milanovca. Na Hrvaškem in v Črni Gori je zelo brana in pogosto objavljana, v zbirki Iskopane priče, Ubiq-u, in mnogih časopisih in fanzinih, na internetu in v tiskanih izdajah...

Foto: Milenin Facebook profil.

Nagrade:

Za kratko zgodbo v kategoriji do 30 let.

Nina Horvath, Avstrija

Nina Horvath je plodovita urednica in nagrajena pisateljica iz Avstrije. Poleg urednikovanja in pisanaj je aktivna na avstrijski ljubiteljski sceni. Blizu ji je Star Trek.

 

 

 

 

 

 

 

 

Samo Petančič, Slovenija

Samo Petančič, rojen leta 1980 v Ljubljani, je avtor romana Anor Kath: Pota magov (Goga, 2007) in Anor Kath: Doba razdora (samozaložba, 2015). V preteklih letih je sodeloval na Urnih zgodbah LUD Literature ter bil leta 2014 in 2016 izbran za udeležbo na Delavnicah kratke zgodbe LUD Literature pod mentorstvom Andreja Blatnika. Leta 2015 je na 9. Klekljarskih dnevih za kratko zgodbo “Skodelica kave” prejel nagrado Bronasta čipka, leta 2016 pa za kratko zgodbo »Osebnostna rast Darka Jakliča« 2. mesto na literarnem natečaju KGD Reciklaža v Sveti trojici.

Posebno ljubezen je našel čez Kolpo, kjer se je večkrat udeležil delavnic kreativnega pisanja centra CeKaPe. Je (ne)reden obiskovalec Prebranca.

Nagrade:

Konec leta 2015 je prejel prvo nagrado Airbeletrininega natečaja za kratko zgodbo.

Tretja nagrada na 9. Klekljarskih dnevih za kratko zgodbo “Skodelica kave” (2015)

2. mesto na literarnem natečaju KGD Reciklaža v Sveti trojici (2016)

Samove povezave:

Tamara Babić, Hrvaška

e-mail: hatshepsutthegreat@gmail.com

Tamara je rojena v Beogradu (1986.). Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Beograd je magistrirala leta 2010. godine Objavila je strokovno monografijo (»Barke u svakodnevnom životu i religiji Egipta Starog carstva« Barke v vsakdanjem življenju in religiji Starega kraljestva Egipta, 2014.) in več znanstvenih del. Je odgovorna urednica časopisa za družbene znanosti, kulturo in umetnost CASCA.

Objave:

  • 3. mesto za najboljšo zgodbo regije (2015.) na natečaju časopisa »Avlija«;
  • v zbirki »Makrokozma 21« v okviru festivala fantazijske književnosti Refestikon (2016.);
  •  v zbirki »Vilinske priče« (Vilinske zgodbe) (prireja Nine Commas iz Rijeke, a izdajatelj je Metaphysica iz Beograda) (2016.);
  • v ZF/ fantastika/ horor rubriki časopisa »Afirmator« (2016.);
  • v reškem ZF fanzinu »Eridan« (2016.);
  • v ZF časopisu »Marsonik« št. 9 (Slavonski Brod) (2016.);
  • v zbirki »Arheoloških priča« (Arheoloških zgodb) na festivalu fantastične književnosti v Pazinu (2016.);
  •  uvrščena je v širši izbor za najboljši esej »Hourglass Literary magazine«(2016.)
  • v antologiji, posvečeni Bodleru (Zvezdani kolodvor) (2017.);
  • v zbirki »Multiverzum« (Argus books) (2017.);
  • na »Belegu« (književnem blogu Tamare Lujak) (2017.);
  • v Zbornik del 2. Mednarodne olimpijade umetnika v Reki (2017.)
  • v časopisu »Književne vertikale« (Udruženje književnika Beograd) (2017.)
  • v tematski ZF/F/Horor zbirki »Oči tvoje pilje iz moje tortilje« (in press) (2017.)
  •  Istrakonska zbirka«“Apokalipsa laži« (in press) (2017.)
  • v UBIQ, časopisu za književnu fantastiku, št. 20 (2017.)
  • pohvala na natečaju Gradske Knjižnice Velika Gorica za najlepše pismo »Zaljubljeni Šenoa i druge ljubavi« (2017.)

Tanja Mencin, Slovenija

Tanja je članica društva, zato ima na tem spletnem mestu svojo zasebno stran.

Teja Gale, Slovenija

Teja Gale je članica društva, zato ima čisto svojo spletno parcelo na tej strani.

Tejka Novšak, Slovenija

Tejka Novšak, rojena Rodošek, leta 1975 v Ljubljani, po poklicu je medicinska sestra, po desetletju dela v zdravstvu pa sta se z možem posvetila izdelavi naravne kozmetike.

Zaljubljena v naravo in vsa živa bitja, veganka in od malih nog velika ljubiteljica fikcije ter znantvene fantastike, za katero jo je navdušil oče.

Njen prvenec Lucky je izšel v zbirki "Zvezdni prah 2". Najraje piše zabavne kratke ZF zgodbe, saj je njen moto, da vsakič, ko nekomu privabiš nasmeh na lica, postane svet vsaj malo lepši.

Tihomir Jovanović – Tika, Srbija

Tika je rojen 11 septembra leta 1955.

ZF je vzljubil preko Politikinega Zabavnika in Flasha Gordona, Dana Barrya idr.

Kasnije je še sam začel s pisanjem in prevajanjem ZF del.

V mladosti se je ukvarjal z igralstvom. V ZF postapokaliptični drami »Steklo« je odigral vlogo Viktorja.

Kot član Društva ljubiteljev fantastike Lazar Komarčić je uredil precej številk fanzina Emitor.

Sodeluje na regionalnih natečajih. Zgodbe ima objavljene v sledečih zbirkah: Zekon (BiH), Refestikon (Črna Gora) in Festival fantastične književnosti Pazin (Hrvaška). Nekaj zgodb je prevedeno v slovenščino, objavljene so v fanzinu Jašubeg En Jered.

Zgodbe ima objavljene tudi v Sirijusu, Galaksiji, Orbisu, Signalih, Kikindske novine, Naši tragovi, Omaja.

Sodeluje tudi pri ustvarjanju stripov, piše scenarije v sodelovanju z Dušanom Božićem

 

V vlogi prevajalca je sodeloval pri zbirka zgodb Reanimator – H.P. Lowercraft (Založba Tabernakl)

Samostojna izdaja je zbirka zgodb »Palisade i čadori«, objavljena leta 2016.

Končal je Srednjo elektrotehnično šolo Nikola Tesla in dela kot projektant pri projektiranju transformatorskih postaj v podjetju EMS  (okoli 2000 zaposlenih), kjer je urednik »Almanaha stvaralaštva radnika – Kolonada«, do zdaj je objavljeno pet številk. V almanahu so proza, poezija in likovna dela delavcev(-k) EMS-ja.

Nagrade:

Euroconu v Plovdivu leta 2004: Fanzin Emitor je dobil ESFS nagradu za najboljši fanzin.

Veronika Šoster, Slovenija

Veronika Šoster, rojena leta 1992 v Trbovljah. Obiskovala je I. gimnazijo v Celju, diplomirala je iz primerjalne književnosti in bohemistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij primerjalne književnosti.

Od srednje šole piše poezijo, ki jo redno objavlja v raznih literarnih revijah (Novi zvon, Apokalipsa, Vpogled, Liter jezika, Lirikon) in na spletu (Koridor – križišča umetnosti, LUD Literatura). Je področna urednica za poezijo pri reviji Novi zvon in filmska urednica na portalu Koridor. Je finalistka Pesniškega turnirja založbe Pivec (2017) in večkratna nagrajenka pesniškega natečaja revije Panika (2016 in 2017).

Literarne kritike objavlja v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, Koridor – križišča umetnosti, airBeletrina, Trubarjeva hiša literature in Mentor.

Leta 2016 je bila izbrana za članico žirije za mlado Veronikino nagrado, na 31. festivalu Vilenica je delovala kot kritičarka v rezidenci.

 

 

Vladimir (ukr. Volodymyr) Arenev, Ukrajina

Volodimir Arenev je ukrajinski nagrajeni pisatelj znanstvene fantastike, fantastike, urednik in scenarist. Doma je v Kijevu, objavil je že objavil 27 knjig. Njegove kratke zgodbe (več kot 200 jih je moč najti v revijah in zbirkah kratkih iger) so bile natisnjene v ukrajinskem, ruskem, poljskem, angleškem, francoskem, nemškem, estonskem in litovskem jeziku.

Ustvarjalna dela V. Areneva zajemajo široko paleto tem in žanrov: fantazija, mistični triler, socialni ZF, vesele pravljice za otroke itd. Poleg tega se avtor ukvarja z ustvarjanjem vznemirljivih dimenzij in resnično podrobno psihologijo značajev in pogovorom. Njegova ideja je, da je zanimiva knjiga tista, ki bralca spodbuja k pogovoru o knjigi, celo nasprotovanje avtorju.

Kot urednik Volodimir dela z mednarodnimi antologijami (avtorji iz več kot 10 držav, več kot 32 000 izvodov v Ukrajini)

Wiki: https://en.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Arenev

 

 

[Na vrh]