Prihajajoči dogodki - društvo

20. 9. 2023 ob 18:15 v Celjski kulturnici - Spominski večer za Milko in Blaža

Letos sta se poslovila dva aktivna člana društva, ki sta od začetka delovanja društva pomembno zaznamovala njegovo delo.

Blaž Šafarič je bil dolga leta blagajnik društva, a Ljudmila Conradi članica Upravnega odbora. Oba sta bila tudi aktivna pisatelja in pesnika, uspešno sta sodelovala na različnih natečajih in prireditvah. Ne bomo pozabili, ko je Boštjan Gorenc Pižama v finalu Proznega mnogoboja predstavil Blaža kot Leona Štuklja Proznih mnogobojev.

V njun spomin pripravljamo literarni večer, kjer bodo spregovorili tudi nekateri njuni literarni sopotniki.

Večer bo povezovala Memi Pizzulin.
Glasbeni gostje: Glasbena šola Celje in Matej Krajnc.

Po prireditvi bo družabno srečanje.

Vabljeni!

V nadaljevanju leta Celjsko literarno društvo prireja različne prireditve.

20. 9. Spominski večer za Milko in Blaža
4. 10. Večer uglasbene poezije Branka Zupanca
19. 10. Predstavitev revij Vsesledje 42 in Supernova 15
20. do 22. 10. Fanfest 7, mednarodni festival fantazijske književnosti

Mozaik besede in vina na TV Celje

Veronikina nagrada 2023

V Narodnem domu je bila 29. 8. podelitev letošnjih Veoronikinih nagrad.

Tema razpisa: Dedek Mraz je prišel med nas

V nekih drugih časih je bil Dedek Mraz glavni car, a danes je bolj ali manj v ozadju. V Celjskem literarnem društvu smo se ga odločili malce oživeti. Seveda ne v kontekstu oživljanja časov, ko je bil glavni, temveč kot ene od figur dobrote na prelomu iz starega v novo leto.

Postavljam vam literarni izziv, ki je vse prej kot trivialen ali levoročen.

Objave

Celjsko literarno društvo se bo udeležilo 39. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo tudi tokrat na Gospodarskem razstavišču.

Zadnji dogodki

6. 9. 2023 - Branje v Celjski kulturnici

Bralni večer, ki ga je vodila Mira Gorenšek, je vsekakor uspel. Članice in člani društva so brali svojo literaturo in o njej podebatirali.

Foto: Mira Gorenšek

1. do 3. 9. 2023 - 21. Festival fantazijske književnosti Pazin in Istrakon

Festival fantazijske književnosti v Pazinu ima kar nekaj tradicije, saj se ni izvedel samo v času korone. Vsakokratni festival je s tematskim razpisom za kratko zgodbo prinesel festivalsko zbirko. Razpisi so bili posvečeni, vinu, dinozavrom, samostanom, zmajem, karateju ipd. Namen festivala je združiti avtorice in avtorje območja bivše Jugoslavije, saj smo si navkljub samostojnim državam precej blizu. Navkljub jezikovni bližini pa je razvoj fantastične književnosti potekal precej različno z različnimi hitrostmi.

Najprej nekaj uvoda.

Slovenija je glede razvoja domače fantastike zaradi nekakšne »črne luknje« od osamosvojitve pa do začetka izhajanja revije Supernova konec leta 2016 in še zlasti s Fanfestom, slovenskim festivalom fantazijske književnosti leta 2017. Zakaj?

Revija Supernova je edina revija za fantazijsko književnost v Sloveniji in omogoča razvoj domače avtorske scene. V teh letih se je okoli revije nabrala določena avtorska baza, ki je pogoj za uspešen razvoj različnih podžanrov fantastike. Festival pa omogoča srečanje, druženje in izobraževanje domačih avtoric in avtorjev. Fanfest je tudi mednarodni, zato pridejo tudi tuji avtorji/-ce in organizatorji/-ice sorodnih regionalnih festivalov.

Celjsko literarno društvo je kot društvo prvič gostovalo na festivalu v Pazinu. Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša sta pred polnim avditorijem predstavila razvoj slovenske fantastike in trenutno stanje. Zlasti je bil poudarek na aktivnostih Celjskega literarnega društva - Supernovi, Fanfestu in tematskih razpisih, ki se izvajajo v okviru Supernove in festivala.

Slovenska fantastika je zlasti v času korone in po njem doživela pomemben napredek. Slovenski avtorji/-ice so postali del programa uveljavljenih (večjih) založb, ki edine lahko poskrbijo za ustrezno založniško infrastrukturo (zlasti trženje). Založbe, kot so Sanje, Mladinska knjiga, Goga in predvsem Primus dajejo upanje, da se je začel vnovični resni razvoj fantastike. Začelo se je z mladinsko fantastiko, ki pokriva starostno območje 10 do 18 let. To je tudi logično s stališča komercialnega uspeha in samega razvoja ustvarjanja. Sveži fantazijski projekti so precej obširni in iskreno upamo, da se bodo vsi uspešno iztekli. V preteklosti se je že zgodilo, da je kakšen projekt ugasnil.

Od svežih aktivnih avtorskih imen moram omeniti Vida Legradiča, Jakoba Kondo, Julijo Lukovnjak, Jana R. Bilodjeriča, Domna Mezga in še koga.

Vsi ti so sredi pisanja svojih mladinskih fantazijskih sag, nekateri so že prišli do konca. Poleg knjižnih projektov se je v zadnjih letih razvila tudi ljubiteljska skupnost, saj imamo množično slovensko verzijo ComicCona – Na meji nevidnega (od lani se odvija maja). Poleg nje se od 2019 uveljavlja tudi Grossmannov festival stripa in fantastike v Ormožu (letos bo drugi oktobrski vikend). Gre za sestrski festival uveljavljenega in cenjenega Grossmannovega festivala filma in vina.

Poleg slovenske scene sta Bojan in Andrej predstavila tudi lastna dela.

Mirko Grdinić je predstavil festivalsko zbirko Priče o konvencijama, kamor je bil, kot eden izmed devetih, uvrščen tudi Bojan Ekselenski z zgodbo "Cosplay konvencija". Vsaka od zgodb se je morala navezovati na konvencijo (fantastike, znanstvene fantastike in hororja).

Tihomir Jovanović Tika je predstavil mednarodno zbirko Regia fantastica 9. Tema razpisa je bila komična fantastika, torej je morala zgodba prinesti komično vsebino. Sliši se enostavno, a ni tako preprosto spisati kakovostno komično fantazijsko pripoved. Iz Slovenije se je v zbirko uvrstil tudi Bojan Ekselenski z zgodbo "Istekla pretplata" (Potekla naročnina).

Mednarodna strokovna komisija je objavila tudi rezultate ambicioznega mednarodnega natečaja za zbirko kratkih zgodb, ki ga je razpisal Refestikon iz Črne gore. Na predstavitvi so sodelovali Adnadin Jašarević (BiH), Goran Skrobonja (Srbija), Mirko Grdinić (Hrvaška) in tretjeuvrščena Tatjana Milivojević (četrti član komisije, Dragić Rabrenović je bil odsoten zaradi priprav Refesticona).

Člani komisije so poudarili zahtevnost izbora, saj je na natečaj prišlo 40+ zbirk. 3 najboljše se bodo natisnile in predstavile na 11. Refestikonu v Bijelem polju (Črna gora), ki bo med 14. in 17. 9.

Na festivalu so se predstavili različni zanimivi projekti in stanje fantastike v BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem. Avtorska baza je povsod dovolj široka, da vsako leto izide nekaj zbirk kratkih zgodb in obsežnejših proznih del. V Srbiji je recimo epska fantazijska saga Kosignas od Aleksandra Tešića, ki obsega 10 knjig, dosegla naklado preko 60.000 primerkov. Torej lahko fantastika, četudi cilja na starejšo in zrelejšo populacijo, doseže ogromno naklado glede na velikost trga.

Na festivalu so bila še predavanja, ki so namenjena splošni razgledanosti.

Mirko Karas je predstavil eksoskelete v resničnem življenju in fantastiki. Ste vedeli, da je bila Jugoslavija svoje dni med pomembnimi pionirji na tem področju?

Marko Fančović je predstavil seksualnost, seks in seksipilnost v fantastiki. Ravno v fantastiki se je golota s seksualnostjo v odkriti (vendar ne v pornografskem smislu) in prikriti obliki pojavila že zelo zgodaj.

Dr. Mateo Paulišić, ki je doktoriral iz teoretične fizike, je predstavil relativnostno teorijo brez matematike (najvišja matematika je bil Pitagorov izrek) in na res preprost in nazoren način prikazal drugače precej zahtevno tematiko. Mnogi smo bili presenečeni, kako je možno to narediti tako preprosto.

Festival je bil odlična priložnost za navezovanje novih načinov sodelovanja in krepitev vpetosti slovenske fantazije v širši regionalni kontekst.

Foto: Bojan Ekselenski in Tihomir Jovanović

30. 8. 2023 -Prireditveni prostor Miška knjižka, kavarne in slaščičarne

Nazaj v slam je bil naslov celjskega predizbora za Državno prvenstvo v slamu. Pravila izvedbe so natančno določena.

Nastopajoči se pred izvedbo prijavijo in s podpisom jamčijo, da bodo interpretirali svojo avtorsko poezijo.

Slam je namreč tekmovalna interpretacija lastne poezije in je nastal iz potrebe, da se poezija približa publiki, ki je tudi udeležena pri izvedbi v vlogi žirije.

Na predizborih za državno prvenstvo ima žirija pet članov. Trije od njih sestavljajo strokovno žirijo in morajo imeti ustrezne strokovne reference – slam, gledališče in poezija. Preostala dva sta naključno izbrana iz publike.

Vsak član komisije dobi tablico za zapisovanje ocen. Komisija ocenjuje nastope 1 – 10. Izbrišeta se najvišja in najnižja ocena, preostale tri se seštejejo.

V primeru, da se besedilo bere, se odštejejo tri kazenske točke. Vsak nastopajoči ima na voljo 3 minute za predstavitev svojega dela. Za vsakih prekoračenih 10 sekund se odšteje 1 kazenska točka.

Tekmovanje obilčajno poteka v treh krogih. Na državno prvenstvo se uvrstita dva najboljša s predizbora, ki še nista bila uvrščena na državno prvenstvo. To je pomembno, saj lahko na predizboru tekmujejo že uvrščeni in če recimo zmaga že uvrščeni, gresta naprej drugi in tretji.

Kako je to potekalo v Celju?

Strokovno komisijo so sestavljali:

Dr. Zoran Pevec, ki že ima izkušnje s sojenjem na slam prireditvah. Poleg tega je pesnik, literarni kritik, esejist in urednik. Izdal je 9 pesniških zbirk.

Mag. Matej Krajnc je magister književnosti, je pesnik, esejist, prevajalec in glasbenik.

Mag. Tanja Kastelic je profesorica slovenščine in je magistrirala iz managementa izobraževanja. Odrske deske so skoraj njen drugi dom, saj je gledališka mentorica, režiserka in igralka.

Preostali članici komisije, Jerneja in Majda, sta bili naključno izbrani iz publike.

Za zapisovanje in izračunavanje rezultatov sta skrbela Ajda Strajnar in Matic Ačko.

Za začetek je nastopila Neža Prah Seničar, njena pesem je bila t. i. kalibracija komisije.

V prvem krogu je nastopalo devet pesnic in pesnikov (slamarji in slamarke se sliši malce smešno) – Alenka Veselko, Nika Gamser, Danijela Brečko, Mateja Mohorko, Marjan Škoda, Amadeja Škrinjar, Bojan Ekselenski, Memi Pizzulin in Ana Rus. V drugi krog se je uvrstilo šest najbolje ocenjenih. Znova je sledi nastop z ocenjevanjem. V finale sta se zatem uvrstili najbolje ocenjeni, Mateja Mohorko in Nika Gamser. Obe sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 6. 10. v Novem Mestu (Knjigarna Goga). Slast zmage je zaužila Mateja Mohorko. Zmagovalca na predizborih določi komisija – kdor zbere več točka, ta zmaga.

Preostali predizbori so bili, oziroma bodo, v Mariboru (25. 8.), Novem Mestu (15. 9.), na Ptuju (29. 9.) in v Kranju (30. 9.).

Vsakdo lahko nastopi kjer koli želi in se lahko poskusi uvrstiti na državno prvenstvo tudi večkrat.

V odličnem ambientu Miška Knjižka, kavarne in slaščičarne je minil čudovit večer angažirane poezije, kjer so nastopajoči preizkusili svoje veščine poezije in interpretacije. Najpomembnejše pa je, da so se vsi zabavali in preživeli en lep družabni večer.

Foto: Bojan Ekselenski in Mira Gorenšek

Nova spletna stran

Nova spletna stran je nastala zaradi nekaterih nujno potrebnih optimizacij. To je prostovoljni projekt, ki ga ni možno kakovostno vzdrževati v prejšnjem obsegu.

Na novi spletni strani ni bibliografij in biografij članstva, ker gre za urejanje za zelo obsežno delo, ki zahteva tudi precejšnjo ažurnost, kar z omejenimi viri (delo enega) ni možno kakovostno izvesti.

Tudi velik del starejših vsebin je ostal na stari spletni strani, ki je shranjena in dostopna kot arhiv.

Knjigarna obsega samo društvene izdaje tiskanih (in e-knjig, če so povezane s tiskanimi izdajami) knjig.

Novi strani je dodan kratek povzetek naših literarnih dogodkov s fotografijami. Zaradi omejenosti z viri (delo enega samega) so objave od 1. 1. 2023. Starejši dogodki so delno na Facebook strani ali v arhivu prejšnje spletne strani.

Mogoče se bo dodal kakšen (slikovni) povzetek dogodkov, kjer so bili naši člani aktivni udeleženci prireditev.